Iščite po prispevkih
Avtor: Urša Stankovič
Melanom je zelo agresivno maligno obolenje, ki hitro zaseva v oddaljene organe. Njegova pogostnost med vsemi vrstami rakov najhitreje narašča. Vsakih deset let se število bolnikov podvoji. Še leta 1930 je bilo tveganje posameznika, da zboli, 1 : 1.500, danes je 1 : 70. Čeprav imajo svojci bolnikov z melanomom do 15 odstotkov več možnosti, da zbolijo, za glavni dejavnik tveganja še vedno velja nezaščiteno izpostavljanje kože sončnim žarkom, še posebej pri svetlopoltih in svetlolasih ljudeh.
Dejavnik tveganja so tudi sončne opekline z mehurji v otroštvu in mladosti. Družine, v katerih se pogosteje pojavlja sindrom atipičnih nevusov (kožnih znamenj neobičajnih oblik in velikosti kjerkoli po telesu), imajo tudi večje tveganje za melanom. Pri melanomu je čas ključnega pomena. O življenju in smrti odloča nekaj milimetrov. Če izrežejo melanom, ki je tanjši od 0,75 milimetra, je preživetje 99-odstotno. Pri melanomu, debeline 4 mm, se preživetje zmanjša na 50–60 odstotkov. Melanom se najprej širi po površini kože, šele potem gre v globino.
Za pravočasno odkritje melanoma lahko precej naredimo tudi sami, in sicer s tem, da svoja pigmentna znamenja redno opazujemo. Odrasel človek ima v povprečju več deset pigmentnih znamenj, ki so večinoma nenevarna. Če pa se začnejo sama od sebe spreminjati (krvaveti, solziti, …), je to že znak, ki nujno zahteva pregled specialista. ABCDE sistem opazovanja pigmentnih znamenj, ki je namenjen odkrivanju nevarnih kožnih znamenj, je preprost in se ga lahko naučimo sami.
A je asimetrija. | Če je pigmentno znamenje nepravilnih oblik, je to že opozorilni znak. |
B so robovi znamenja. | Če so robovi neenakomerni, če se zlivajo v okolico, je znamenje treba pokazati zdravniku. |
C je barva znamenja. | Ni toliko pomembno, kakšne barve je znamenje, pač pa, ali je obarvano enakomerno. Če ni, je to že opozorilni znak. |
D je velikost. | Pozorni bodimo na novonastala znamenja in tista, ki so večja od 5 milimetrov. |
E je elevacija ali dvig znamenja nad površino kože. | Če se znamenje začne dvigovati nad površino kože, ga je treba pokazati zdravniku. |
Kar 25 odstotkov melanomov pa nima nobene od opisanih značilnosti, zato jih zdravnik pregleda z ročnim dermaskopom ali epilumescenčnim mikroskopom, s katerim sliko znamenja poveča do 40-krat oziroma 100-krat in določi tista, ki so potencialno nevarna.
Obstaja več vrst melanoma, ki se med seboj razlikujejo po tem, v katerih plasteh kože vzniknejo, kako hitro rastejo in kako hitro se razširijo po telesu. Najbolj pogost je povrhnje rastoči melanom. Pojavlja se v 60–70 odstotkih primerov. Preden prodre v spodnje plasti kože, se precej časa širi po njeni površini. Najpogosteje je videti kot ploščata lisa z nejasnimi robovi. Lahko je črn, moder, rjav, rumenorjav, rdeč ali bel. Pri moških se najpogosteje pojavlja na trupu in zgornjem delu hrbta, pri ženskah pa na nogah in zgornjem delu hrbta.
Nodulni melanom se pojavlja v 15–30 odstotkih primerov, najpogosteje kot črna bulica. Lahko je tudi moder, siv, rjav, rumenorjav, rdeč, kožnat. Bolj pogost je pri starejših ljudeh, največkrat pa vznikne na rokah, nogah, trupu in pri moških na lasišču. Na lentigo melanom odpade približno 5 odstotkov melanomov. Po obliki je podoben povrhnje rastočemu melanomu, pojavlja pa se na delih telesa, ki so najbolj izpostavljeni soncu: rokah, obrazu, ušesih, vratu, … Bolj pogost je pri starejših ljudeh. Akrolentiginozni melanom običajno vznikne pod nohti ali na petah in dlaneh. Pri belcih je redek, pojavlja se predvsem pri Afričanih in Azijcih. Zelo redek, vendar izjemno agresiven tip melanoma je dezmoplastični melanom. Ker se širi v spodnjih plasteh kože, ga je zelo težko odkriti. Najpogosteje se pojavlja na glavi in vratu, običajno pri starejših bolnikih.
Poznamo štiri stadije melanoma. V stadijih I in II melanom ostaja na koži in se še ni razširil v bezgavke ali oddaljene organe. Stadija se med seboj razlikujeta po debelini tumorja in prisotnosti razjede.
Stadij I | V stadiju IA je tumor tanjši od 1 milimetra in brez razjede.
V stadiju IB je tumor debel 1–2 milimetra in nima razjede ali do 1 milimetra in z razjedo. Če ga odkrijejo in izrežejo v tej fazi, je preživetje več kot 90-odstotno. Debelejši kot je melanom, večja je verjetnost zasevanja v bezgavke. |
Stadij II | V stadiju IIB je tumor debel 2–4 milimetre z razjedo ali več kot 4 milimetre brez razjede. 20 odstotkov bolnikov v tem stadiju bolezni ima tudi že zasevke v bezgavkah. |
Stadij III | V stadiju IIIA je tumor katerekoli debeline, vendar brez razjede. Celice že metastazirajo v eno do tri bezgavke. Gre za mikrometastaze, ki jih je mogoče videti pod mikroskopom. Ultrazvok jih ne zazna.
V stadiju IIIB se metastaze razširijo v eno do tri bezgavke in jih je mogoče odkriti z ultrazvokom ter potrditi z biopsijo ali odkriti z mikroskopom. Tumor je lahko katerekoli debeline, z razjedo ali brez (v tem primeru gre za mikrometastaze). V stadiju IIIC je tumor katerekoli debeline z metastazami na štirih ali več bezgavkah ali tumor katerekoli debeline z razjedo z metastazami v eni do treh bezgavkah. Lahko obstajajo satelitski tumorji. |
Stadij IV | V stadiju IV se bolezen že razširi na oddaljene organe. Melanom najpogosteje zaseva v pljuča, jetra, ledvice in tudi možgane. |
Prva izbira zdravljenja melanoma je kirurška odstranitev tumorja z varovalnim robom (1–2 centimetra širok pas okrog tumorja, v katerem ne sme biti malignih celic) oziroma radikalna lokalna ekscizija. Z biopsijo varovalne bezgavke ugotovijo, ali se je melanom že razširil v bezgavke. Varovalna bezgavka je tista, v katero kot prvo drenira limfa iz primarnega melanoma, kar ugotovijo s pomočjo limfoscinigrafije. Metoda tudi pove, koliko je v posameznih ložah drenažnih bezgavk. Biopsija varovalne bezgavke je zelo zanesljiva metoda in s 95-odstotno natančnostjo pokaže status celotne bezgavčne lože.
Opravijo jo pri vseh bolnikih, pri katerih je tumor debel 1 milimeter ali več. Če so v varovalni bezgavki zasevki, kirurg opravi radikalno disekcijo bezgavk. Gre za odstranitev s tumorjem zajetih bezgavk v posameznih predelih (vrat, pazduha, dimlje). Vedno se odstrani celotno bezgavčno ložo. Na vratu je vsaj 15 bezgavk, v pazduhi vsaj 10 in v dimljah vsaj 5. Operativno lahko odstranijo tudi oddaljene zasevke, še posebej, če gre za posamezne zasevke.