Jetra so največji organ v človeškem telesu, ki skrbijo za tvorbo, sintezo plazmatskih beljakovin, presnavljanje ogljikovih hidratov, izločanje žolča, razgradnjo škodljivih snovi, zdravil. So tudi vir skladiščenja vitaminov in tudi zato je toliko bolj pomembno njihovo nemoteno delovanje. Žal pa pri nas in v svetu narašča število ljudi, ki obolevajo za različnimi boleznimi jeter. Tokrat bo o raku na jetrih, tej pogosto usodni bolezni, spregovorila Ljiljana Ljepović, dr. med., specialistka internistka gastroenterologinja, zaposlena v Diagnostičnem centru Bled.

Moški pozor!

Rak jeter je šesti najpogostejši rak v svetu in tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi raka, uvodoma pove sogovornica. Razlikujemo med primarnim rakom in sekundarnim rakom oziroma zasevkom v jetra zaradi rakavih obolenj drugih organov, kot so rak debelega črevesja in danke, rak dojke, pljučni rak, rak trebušne slinavke, rak želodca, rak prostate, melanom. Najpogostejši primarni rak je hepatocelični (HCC), sledi mu holangiokarcinom. Bolj pogosto obolevajo moški v starosti nad 50 let, pri katerih jetrna bolezen traja več kot 10 let. V letu 2011 je za rakom jeter v Sloveniji zbolelo 149 moških in 50 žensk, leta 1991 pa je bilo le 40 novih primerov. Število obolelih narašča tako pri nas kot v razvitem svetu.

Bodimo pozorni na simptome

Znaki bolezni se pojavijo precej pozno. Ljiljana Ljepović o simptomih bolezni razloži: »Bolniki tožijo o bolečinah v desnem zgornjem delu trebuha, izgubi telesne teže, izgubi teka, utrujenosti, povečani telesni temperaturi. Tak človek lahko postane rumen, začne otekati v trebuh (ascites). V napredovanem stadiju pride do hepatosplenomegalije in tudi encefalopatije (oseba postane zmedena). Kar približno 40 % bolnikov pa ob postavitvi diagnoze nima nobenih simptomov.«

Alkohol in hepatitis največja sovražnika

Sogovornica o vzrokih bolezni pravi, da rak jeter redko nastane v necirotičnih jetrih. Najbolj pogosti vzroki, ki privedejo do jetrne ciroze, so virusni hepatitisi B in C, prekomerno uživanje alkohola, zamaščenost jeter, ki privede do vnetja (NASH – steatohepatitis), prekomerna debelost oziroma presnovni sindrom in sladkorna bolezen. Hemakromatoza in primarna biliarna ciroza so redke bolezni in zato je tudi rak kot posledica teh bolezni redek. Prav tako je pri nas redka izpostavljenost alfatoksinom (plesen).

V Sloveniji je najpogostejši vzrok za hepatocelični rak prekomerno uživanje alkohola, ki privede do jetrne ciroze. Tveganje za razvoj raka je povezan s trajanjem kroničnega jetrnega obolenja, sočasnim drugim obolenjem ter z visokim indeksom telesne mase, npr. s sočasno okužbo s hapatitisom B in C ali HCV okužbo in alkoholom. Prav tako prekomerna prehranjenost poveča možnost za obolenje jeter. Največ bolnikov z rakom jeter je v Aziji zaradi okužbe s virusom hepatitisa B, v Evropi pa je najbolj pogost vzrok za obolenje okužba z virusom hepatitisa C. V Združenih državah Amerike pa je pomemben vzrok smrti zaradi raka jeter debelost. 

Potrebna je natančna diagnostika

Zdravnica tudi razloži, kako poteka ugotavljanje bolezni: »Po anamnezi in kliničnem pregledu pri zdravniku specialistu se bolnika napoti na laboratorijske in slikovne preiskave. Metode, s katerimi ugotavljamo raka, so ultrazvok jeter in druge radiološke preiskave, kot sta CT (računalniška tomografija) ali MRI (magnetna resonanca). Tumorski označevalec AFP ni popolnoma zanesljiv, saj je lahko povečan tudi pri kronični jetrni bolezni, v času nosečnosti in pri germinalnih tumorjih (npr. tumorji mod). Po drugi strani pa je pri raku jeter lahko lažno negativen oz. v mejah normale.

Podatki pravijo, da do takšnega rezultata lahko pride pri kar 60 % ljudi, ki imajo hepatocelični rak manjši od 2 cm, pri tumorjih, ki so večji od 2 cm, pa pri 20 % bolnikov. S testi jetrne funkcije opredeljujemo sekretorno in eksrektorno funkcijo jeter (tj. ocena sintetske funkcije, presnavljanja ter izločanja žolča oz. razgradnje škodljivih snovi), kar je pomembno pri načrtovanju zdravljenja. Biopsija jeter oz. tumorja se opravlja le, ko z dvema dinamičnima preiskavama, kot sta CT in MRI jeter ne potrdimo HCC.

Individualen pristop k zdravljenju

Zdravljenje bolezni je odvisno od stadija bolezni in splošnega zdravstvenega stanja bolnika, velikosti in števila tumorjev ter funkcionalne sposobnosti jeter. Ljiljana Ljepović pravi: »Ko pri bolniku ugotovimo kronično jetrno obolenje oziroma jetrno cirozo, ga moramo redno  ultrazvočno spremljati na 6 mesecev, obenem pa svetovati popolno abstinenco alkohola, manj mastno prehrano ter vzdrževanje primerne telesne teže. Če ugotovimo spremembo na jetrih, osebo napotimo na dodatne preiskave. Kadar raka jeter ugotovimo dovolj zgodaj, je to ozdravljiva bolezen.

V zelo zgodnjem in zgodnjem stadiju bolezni opravimo odstranitev dela jeter s tumorjem, če je jetrna funkcija zadovoljiva. Pri hudi okvari opravimo presaditev jeter. Če bolniki niso sposobni za operativni poseg, naredimo kemično (alkoholna sklerozacija) ali termično (radiofrekvenčna) ablacijo tumorja. Alkoholna sklerozacija je poseg, pri katerem pod nadzorom ultrazvoka in v lokalni anesteziji neposredno v tumor vbrizgamo absolutni alkohol. Ta postopek lahko opravimo pri tumorju, ki je velik do 2 cm, večje tumorje pa z radiofrekvenčno ablacijo, ko tumor uničimo s toploto. Pri vmesnem stadiju, ko so prisotni številni tumorji, opravimo kemoembolizacijo. Transarterijska kemoembolizacija je metoda, kjer skozi žilo v arterijo, ki prehranjuje jetra oz. tumor, skozi kateter vbrizgamo embolizacijsko sredstvo, ki zamaši žilo v tumorju. V napredovalem stadiju bolezni je bolniku na voljo biološko zdravilo sorafenib.

Razvoj novih zdravil povečuje možnost preživetja

Nezdravljena virusna hepatitisa B in C sta eden od vodilnih vzrokov za nastanek jetrne ciroze in kasnejši razvoja raka. Pri nas je cepljenje za hepatitis B del obveznega cepljenja otrok, za hepatitis C pa cepiva nimamo na voljo. Z razvojem novih zdravil, tako imenovanih neposredno delujočih učinkovin proti virusu (DAA), je hepatitis B postal z zdravljenjem obvladljiva bolezen, hepatitis C pa ozdravljiva bolezen, kar je največja novost pri zdravljenju v hepatologiji od pojava biološkega zdravila za sicer napredovano obliko jetrnega raka, razlaga sogovornica.

Pomembna tudi lastna preventiva

Tako kot pri vseh boleznih velja tudi pri tej znani rek, da je bolje preventiva kot kurativa. Pomembno mesto ima namreč lastna skrb in samopomoč, da bi ohranili zdravo in nemoteno delovanje jeter. Smernice in nasveti zdravstvenih delavcev vključujejo skrb za spremembo prehranjevalnih navad. Zaužili naj bi največ 30 odstotkov maščob, veliko več pa naj bi uživali  različne ogljikove hidrate, npr. krompir, zelenjavo in sadje. Omejiti je treba uživanje alkohola, saj ima le-ta tudi veliko  kalorij in visoko vsebnost maščob. Pomembno je tudi gibanje, s katerim skrbimo za primerno telesno težo in ob tem preprečujemo skladiščenje maščob tudi v jetrih. Pomembno je tudi, da se udeležujemo preventivnih pregledov, predvsem zaradi zgodnjega odkrivanja drugih rakavih obolenj, pri katerih lahko pride do oddaljenih zasevkov v jetra.