7. maja 2015 je bilo v Kranju strokovno srečanje Društva za medicinsko hipnozo Slovenije (DMHS), ki ga je vodil prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., spec. gin. in por., dipl. psih., višji zdr. svet. Medicinska hipnoza pri nas sicer še ni priznana kot uradna metoda zdravljenja, njeni pozitivni učinki pa govorijo sami zase. V primerjavi z drugimi terapijami je zelo hitra in učinkovita. Hipnoterapevt s hipnozo deluje neposredno na podzavest, kjer se skrivajo naše izkušnje, vrednote in prepričanja.

Avtorica: Vesna Vilčnik

Hipnoza je naravno ponavljajoč fenomen. Vsi smo jo že kdaj doživeli; med branjem zanimive knjige, poslušanjem dobre glasbe, avtomatične vožnje z avtomobilom, pri molitvi in podobnem. »Hipnoza je budno stanje intenzivne relaksacije, fokusirane koncentracije, povečane dojemljivosti za sugestije ter zmanjšane zunanje zavestnosti. V takšnem sproščenem stanju se lahko podzavest kreativno odziva na dane sugestije. Tako se lahko osredotočimo na tisto, kar želimo spremeniti, in to na sproščen način, brez analitičnih in tesnobnih razmišljanj,« je povedal prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., spec. gin. in por., dipl. psih., višji zdr. svet., in predsednik Društva za medicinsko hipnozo.

Vrata z razlogi in soba potencialov

»Sprehodite se po hodniku, v katerem je veliko vrat. Kakšna so? Majhna, velika? Kakšne barve? Je tema ali je prižgana luč? Pojdite naprej do vrat z razlogi,« je opisovala primer potovanja v podzavest nekega pacienta iz Velike Britanije mag. Mojca Brezavšček, univ. dipl. psih. Pacient, ki je imel težave z nespečnostjo, tesnobo in paničnimi napadi, je obiskal hipnoterapevtko štirikrat, od tega je bil dvakrat v transu. Že po prvem srečanju je poročal, da je manj napet, da je prenehal kaditi. Na prvi seansi je odkrival, kateri so razlogi za njegovo slabo počutje, na tretji pa je brskal po zaprašenih škatlah v sobi (lastnih) potencialov. Samo dvakrat po pol ure hipnoze in dve srečanji za pogovor so bili potrebni, da je moški srednjih let ponovno zaživel, ter naspan, motiviran in sproščen, stopil v nov dan.

Avtohipnoza in hipnoza med porodom

O pozitivnih učinkih medicinske hipnoze je na srečanju Društva za medicinsko hipnozo razlagal Sergej Pušnar, dr. med., specialist ginekologije in porodništva. »Z vsako nosečnico sem se tri- do štirikrat srečal že pred porodom, z nekaterimi sem bil tudi med porodom. Spoznal sem, da je pomembneje kako in kaj poveš kot pa koliko. Vedno poskušam vključiti tudi partnerje, da so lahko bodoči mamici med rojevanjem res v pomoč.« Ena najlepših sugestij, ki jih je omenil, je bila pojdi v samo sebe, primi za rokico svojega otroka in mu povej, da ga imaš rada, da komaj čakaš, da pride na ta svet in da mu boš vedno stala ob strani. Ne samo da se mamica, otrok in očka na ta način že med porodom zbližajo, tudi ko se otrok rodi, vsi procesi hitreje stečejo. »Laktacija je hitrejša, manj je poporodne otožnosti, nosečnica rodi brez carskega reza, za porod običajno potrebuje od dve do štiri ure, le redke so izjeme, ki rojevajo dlje,« našteva dr. Sergej Pušnar. Dve tretjini nosečnic je poročalo, da želijo ponovno roditi s pomočjo avtohipnoze, saj porod na ta način doživijo lepše, pa tudi čas rojevanja se jim zdi krajši od realnega.

Skrbno izbrane besede

Nadvse zanimivo je bilo kratko predavanje Mateja Serdinška, dr. med., terapevta medicinske hipnoze, ki tehniko uporablja kot anestezist pri operacijah. »V bolnišnicah je potrebno skrbno izbirati besede, s katerimi nagovarjamo bolnike. Že sama beseda bolnik in bolnišnica izhajata iz istega korena kot bolečina in nosita s seboj neki neprijeten občutek. Zato je pomembno, da poiščemo besede in sugestije, ki v odnosu do slednjih delujejo kot protiutež.« Dr. Matej Sredinšek pripravi paciente na operacijo že dan prej. Ne zgolj s hladnim in hitrim obvestilom o tem, kaj jih čaka, temveč s posvečeno razlago samega postopka, pri tem pa skrbno izbira svoje besede. Pacient sliši, da bo vse potekalo tako, da bo zanj najbolje, da bodo med operacijo spremljali njegov utrip, prilagajali zdravila, da bo zanj skrbela ekipa strokovnjakov in bo varnejši kot predsednik države. Sploh slednja izjava paciente sprosti in jim nariše nasmeh na ustnice.

Izjemni uspehi po poškodbi in v psihiatriji

Asist. dr. Katja Dular, univ. dipl. psih., iz URI Soča poroča, da se po nesreči od 8 do 46 odstotkov poškodovancev odzove s posttravmatsko stresno motnjo, od 13 do 20 odstotkov pa s stresno motnjo. Od 30 do 50 odstotkov ima depresivne simptome, 40 odstotkov jih je v emocionalni stiski. »Pacienta najprej normaliziram. Razložim mu, da to, kar se mu je zgodilo, sicer ni normalno, njegovi odzivi na reakcijo pa so. S pomočjo medicinske hipnoze jim pomagam podoživeti stresni dogodek in ga predelati,« razloži asist. dr. Katja Dular, univ. dipl. psih. Uporabniki svojo izkušnjo opišejo z besedami končno spet doživiš ugodje v svojem telesu, končno se sprostiš. Tudi Gašper Grobelšek, specializant otroške in mladostniške psihiatrije, pri svojem delu opaža izjemne učinke medicinske hipnoze. »Pogosto pri vznemirjenih pacientih zaleže že sproščanje oziroma hipnoza in pomirjevala niso potrebna. Je pa pomembno poudariti, da se ta metoda v psihiatriji pri določenih pacientih zelo dobro obnese, medtem ko za določene paciente sploh ni primerna.«

Hipnoza je lahko povsem samostojna terapija pri težavah, kot so fobije in strahovi, tesnobe in psihosomatika. Odlično lahko dopolnjuje psihoterapijo, še posebno pa se obnese pri zmanjševanju bolečine, deluje kot anestezija, uspešno jo uporabljajo zobozdravniki in porodničarji.

Junij 2015