Spomladanska utrujenost je izraz, s katerim mnogi označijo svoje občutke pomanjkanja energije in zaspanosti, ki se pojavijo tudi čez dan v prvih tednih toplejšega obdobja. Strokovnjaki za spomladansko utrujenost še niso našli pravega vzroka, deloma pa vzrok zanjo pojasnjujejo z občutnim nihanjem temperatur v spomladanskem obdobju in nihanjem ravni hormonov v našem telesu. Včasih za našo utrujenost vendarle ni kriva pomlad, ampak je vzroke treba poiskati drugje. Mi smo jih našteli le nekaj.

Avtor: A.G.

Težave s ščitnico

Ščitnica oziroma tiroidna žleza je pomembna žleza z notranjim izločanjem, ki je metuljaste oblike. Nahaja se pod sapnikom in jo lahko otipljemo tik za kožo v predelu vratu. Njen premer znaša približno pet centimetrov, njena vloga pa je uravnavanje vseh presnovnih procesov v organizmu. Zaradi različnih vzrokov lahko ščitnica prične izločati preveč ali premalo ščitničnega hormona, kar lahko vodi do različnih zdravstvenih težav. V primeru povečanega delovanja ščitnice oziroma hipertirodizma se presnovni procesi pospešijo, zaradi česar se lahko pojavi povišanje krvnega pritiska, potenje, tresenje rok, nervoza, nespečnost, driska in druge zdravstvene težave. V primeru, da ščitnica deluje premalo, se lahko pojavi hripav glas, upočasni se prebava, zaprtje, lasje se redčijo, koža pa postane suha. Posledica premajhnega delovanja ščitnice je tudi velika dnevna utrujenost, s katero se lahko posamezniki soočajo kljub temu, da niso opravljali težje telesne aktivnosti. V primeru dolgotrajnega občutka utrujenosti in spremljajočih simptomov je pomemben obisk zdravnika ali specialista tirologa, ki bo opravil test ščitničnih hormonov.

Motnje spanja

Človek prespi približno tretjino svojega življenja, zato je zelo pomembno, kakšno je naše ležišče. Optimalno ležišče našemu telesu omogoča fiziološki položaj in daje oporo naši hrbtenici. Nekoč je veljalo prepričanje, da je zdravo zgolj trdo ležišče, vendar pa bo našemu zdravju veliko bolj koristilo ležišče, ki ustvarja enakomerne pritiske na različne dele telesa. Ležišče mora biti tudi zračno, saj se med spanjem veliko potimo, in odporno na pršice, ki so lahko vzrok za različne alergije. Spanje regenerira organizem, mu daje vitalnost in ima ključno vlogo pri ohranjanju naše sposobnosti koncentracije in pomnjenja. So pa lahko, kljub primernemu ležišči, vzrok prekomerne dnevne utrujenosti tudi motnje spanja, s katerimi se sooča ogromno posameznikov. Najpogostejša je zagotovo smrčanje, ki sicer ni bolezen, lahko pa povzroča prekinitve dihanja oziroma zapore v področju žrela. Če so prekinitve daljše od deset sekund in se pojavijo vsaj 25-krat v vsaki uri spanja, govorimo o sindromu prekinitve dihanja med spanjem. Spanec lahko moti tudi refluksna bolezen požiralnika, ki jo občutimo kot zgago in je še posebej izrazita, ko smo v vodoravnem položaju. Ta lahko povzroča tudi napade krčev v področju glasilk in posledično občutke davljenja, zaradi česar se posamezniki lahko ponoči pogosto zbujajo.

Pomanjkanje železa

Pomanjkanje železa povzroča slabokrvnost, pri kateri telo ne proizvede dovolj hemoglobina, ki skrbi, da naše rdeče krvničke dovajajo kisik v vsa tkiva našega telesa. S težavo se najpogosteje soočajo ljudje, ki imajo slabe prehranjevalne navade oziroma zaužijejo premalo mesa. Med simptome pomanjkanja železa sodijo hitra zadihanost, tudi pri manjši telesni aktivnosti, močno bitje srca, glavoboli in razdražljivost, občutek telesne šibkosti in nemoči, bleda koža in lomljivi nohti ter močna utrujenost. Ljudje te simptome pogosto pripisujejo preobremenjenosti in stresu, vendar je smiselno, če ti trajajo dalj časa in kljub počitku ne izginejo, opraviti analize krvi, ki bodo pokazale, kakšno je stanje železa v naši krvi.

Stres

Stres je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ena najbolj zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. S simptomi, ki jih povzroča, naj bi se soočala že vsaka tretja oseba, stres pa je v 70‒80 % primerov odgovoren za obisk zdravnika. Stres je telesni, duševni ali čustveni odgovor posameznika na stresni dejavnik oziroma stres. Če je stres kratkotrajne narave, ta lahko deluje spodbudno in posameznika motivira. Če traja dlje, lahko postane kroničen in pri posameznikih povzroča izčrpanost ter poškodbe na organizmu. Če menite, da je razlog vaše utrujenosti prevelika izpostavljenost stresu, je pomembno, da najdete način, ki vam bo pomagal ublažiti njegove posledice. Pri tem vam je lahko v pomoč redna telesna aktivnost, uživanje uravnotežene prehrane in zadosti spanja.

Pomanjkanje vitamina B

Vitamine skupine B so odkrili v 19. stoletju. Kljub prepričanju, da gre za eno samo snov, se je izkazalo, da gre za skupino različnih vitaminov, ki so izjemnega pomena za zdrave in čvrste lase ter nohte. Riboflavin oziroma vitamin B2 sodeluje pri odstranjevanju strupov iz krvi in preprečuje izpadanje las. Pomanjkanje vitaminov skupine B se lahko odraža kot hrapava, razpokana in luskasta koža, seveda pa je posledica tudi vsesplošna utrujenost. Vzroki za pomanjkanje vitaminov B so lahko različni, od hormonskih motenj, presnovnih motenj, stresa in nepravilne prehrane.

Dehidracija

Vzrok za utrujenost je lahko tudi pomanjkljiv vnos tekočin v naš organizem in posledično tudi dehidracija. Vsaka celica v našem telesu potrebuje tekočino, tekočina pa je zadolžena tudi za odplakovanje odpadnih snovi iz našega telesa. Pomanjkanje vode se najprej pokaže z omejenim izločanjem tekočin, do katere pride pri uriniranju, potenju in pri črevesni peristaltiki. Dehidracija se lahko kaže tudi z glavobolom, slabotnostjo in utrujenostjo. Zato je pomembno, da v zelo vročih poletnih mesecih povečamo vnos vode in popijemo vsaj deset kozarcev na dan. Več vode pa morajo popiti tudi telesno aktivni ljudje in nosečnice.

Maj 2014