Kompulzivno prenajedanje je motnja, ki se kaže v obliki ponavljajočega se intenzivnega prenajedanja, pri čemer oseba nima nadzora nad hranjenjem. Takšno kompulzivno prenajedanje se nas lahko poloti v času praznikov, tudi če sicer s tem nimamo težav. Če pojemo preveč in prevelike obroke hrane, tudi kadar nismo (več) lačni, je to lahko samo slabo za naš organizem. Še posebno hitro goltanje hrane, ne da bi pri jedi hrano dobro prežvečili, slabo vpliva na prebavo. Zato je pomembno, da se med prazniki, ko se miza kar šibi od vseh dobrot, držimo nekaj osnovnih pravil: jejmo zmerno, počasi in z užitkom. Predvsem pa takrat, ko smo lačni. O težavah, ki nastanejo, če se prepustimo prenajedanju, smo se pogovarjali z Janezom Breznikom, dr. med., iz Splošne bolnišnice Jesenice.
Avtorica: Vesna Vilčnik
Kako se upreti prazničnemu prenajedanju? Bi morda pomagali manjši prigrizki čez ves dan?
Kroničnim bolnikom in bolnikom, ki imajo že poznane težave z želodcem pa tudi ostalim svetujemo vsaj tri glavne obroke dnevno. Je pa seveda v delovnem tempu, v času prezasedenosti in stresa, težko vedno tako ravnati. Zelo pomembno je, da zajtrkujemo in da si opoldan privoščimo vsaj topel obrok, tako se zvečer gotovo ne bomo prenajedali oz. bomo čutili manjšo potrebo po prenajedanju. Enak ritem prehranjevanja velja ohraniti tudi med prazniki. Pri vnosu hrane je vedno najboljša zmerna zmernost.
Katere so največje napake prazničnega prenajedanja? Je problem preveč hrane ali premastna, presladka hrana?
Mastna hrana med božičnimi prazniki morda ni toliko problematična kot v času velike noči. Morda je večji problem sladka hrana, največji pa količina zaužite hrane. Kadar preveč pojemo, se želodec raztegne, začutimo neprijeten občutek teže, napenjanje z občutkom slabosti. Postopoma lahko to preide v dispepsijo, ki je občasna ali stalna bolečina v predelu zgornjega dela trebuha in spodnjega dela prsnega koša. Izvira iz prebavil in je posledica neravnovesja med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika. Zaradi prevelike količine zaužite hrane se lahko pojavi čezmerno zatekanje kisle želodčne vsebine iz želodca v požiralnik, kar poznamo pod imenom refluks, ob prisotni, največkrat pekoči bolečini za prsnico pa to občutimo kot zgago; težave z zgago pa vsaj enkrat letno občuti več kot polovica ljudi. Kompulzivno prenajedanje med prazniki v vsakem primeru škodi.
Omenili ste sladko hrano. Se nam zaradi sladke hrane začnejo nabirati plini v črevesju in nas napihuje?
Pri določenih predisponiranih osebah lahko pri uživanju enostavnih sladkorjev pride do povečane tvorbe plinov, običajno pa to ni problem, sploh ne pri zdravi populaciji. Večji problem je, da sladka hrana povzroči večji preboj kislinskih tokov, zatekanje kisline iz želodca v požiralnik in vpliva na poslabšanje gastroezofagealne refluksne bolezni. Pri ljudeh, ki se že soočajo s to boleznijo in pri katerih je že ugotovljeno slabše delovanje spodnjega sfinktra požiralnika, lahko prenajedanje, še posebno če gre za sladko hrano, poslabša bolezensko stanje.
Kaj poleg že omenjenega še vpliva na povečanje ali pomanjkanje kisline v želodcu?
Gre za neko splošno miselnost ljudi, da imajo preveč ali premalo kisline. Kaj takega bi lahko opredelili samo, če bi bolnika napotili na usmerjene specialistične preiskave (v prvi vrsti endoskopijo zgornjih prebavil). Pri zdravi populaciji tega problema, preveč ali premalo kisline, ne bi smelo biti. Eventualno bolezensko stanje na tem področju lahko ugotovi samo zdravnik specialist na usmerjenih pregledih. Na pregled je treba, če se pojavi pekoča bolečina za prsnico, ki ji je pridružena še kratka sapa, ali če se začnejo pogosto pojavljati težave nekaj ur po obroku in se poslabšajo pri sklanjanju, prepogibanju ali dvigovanju bremen.
Se pravi, da po obilnem obroku ni dobro leči?
Seveda ne. Če ležemo, hrana še lažje zateka iz želodca v požiralnik. Z ležanjem tudi oslabimo prebavljanje hrane. Po obilnem obroku je priporočljivo gibanje, še posebno sprehod; svetujemo vsaj 1000 korakov.
Kako pa na naš želodec in naše počutje vpliva preveč popite kave in alkohola?
Če ima oseba tudi sicer težave z želodcem, zelo slabo. Alkohol in kava dodatno dražita želodčno sluznico. V splošni praksi velja pravilo, da alkohola, če ga že moramo uživati, nikoli ne pijemo na prazen želodec. Obvezno je treba tudi pred zaužitjem kave nekaj malega pojesti, da se v želodcu naredi zaščitna obloga. Osebam, ki imajo težave z želodcem, pa pitje alkohola kot tudi kave odsvetujemo. Odsvetujemo tudi kajenje.
Kaj pa želodčni kamni. Slišala sem, da v tem času urgenco pogosteje obiščejo ljudje s temi težavami?
Med prazniki najbrž pojemo več proteinske hrane in to vsekakor lahko sproži napad žolčnih kamnov. Žolčni kamni so tudi sicer precej pogosti, po nekaterih podatkih jih ima kar 10 do 20 odstotkov odraslih. So skupki v žolčniku ali žolčevodu, po svoji sestavi pa so lahko holesterolni, pigmentni ali mešani. Ljudje s povečano telesno maso imajo kamne trikrat pogosteje, pogostejši pa so tudi žolčni kamni pri diabetikih po 60. letu.
Kakšno je vaše mnenje o dietah po praznikih; bi zelenjavni ali sadni dan pomagal želodcu, da si malo opomore?
Prehuda restriktivna dieta lahko pri kroničnih bolnikih stanje poslabša, zato jo odsvetujem. Dieta je vedno šok za telo in pri izvajanju kakšne hude restriktivne diete se stanje nič ne izboljša, je samo dodaten stres za telo. Na dolgi, pa tudi na kratki rok vse te očiščevalne diete niso primerne, vsaj ne za kronične bolnike. Zdravim ljudem pa zelenjavni ali sadni dan po praznikih ne more škoditi in ga priporočam.
Za kopičenje prazničnih kilogramov je krivo prenajedanje, sladka in mastna hrana, gazirane pijače in alkohol. Ne pozabite piti dovolj vode, še posebno kadar pijete alkohol.
Namig: če boste k polni mizi sedli lačni, boste težje nadzorovali svoj tek – možnosti, da se boste pretirano najedli, bodo na tak način izjemno velike! Zato na pojedino ne hodite lačni.
December 2015
