Čeprav se nam zdi spanje preprost proces in ena izmed najbolj samoumevnih stvari v življenju, je spanje zapleteno dogajanje v telesu. Marsikdo zaradi različnih vzrokov spi podnevi (izmensko delo, dežurstva, zabave do jutra, novorojenček ipd.), pa vendar je noč (globoko spanje, ki je najpomembnejše za naše zdravje, je predvsem med 22. in 2. uro zjutraj) tisti del dneva, ki je namenjen pravemu počitku. Če se nam ritem spanja prepogosto spreminja, lahko telo zamenja noč za dan in tako  zmeden ritem je težko spraviti nazaj v ravnovesje.

Avtor: Damijana Škrlj

Spanje je za zdravje izrednega pomena, a ne zgolj zato, da ne zaspimo na delovnem mestu ali morda celo za volanom, temveč predvsem zato, ker je spanje namenjeno obnovi organizma. Čeprav se nam zdi, da počivamo, je telo v tem času še kako aktivno, predvsem pa so aktivni nekateri deli možganov. Med spanjem se spremeni temperatura telesa, izločanje hormonov, način dihanja in srčni utrip, … Ni vseeno, kdaj spimo, kje spimo in kako spimo. Žal pa se med spanjem telo ne obnovi v zadostni meri, še posebej, če je spanje moteno, pri čemer lahko motnje izvirajo iz nas ali naše okolice. Neprespane noči pa prinašajo raztresenost, razdražljivost, utrujenost, povečujejo možnost za nastanek najrazličnejših telesnih poškodb in nesreč ter postopoma vodijo v bolezen. Tudi prekomerna dnevna zaspanost je bolezen.

Kje spimo?

Ker prespimo približno tretjino življenja, bi morali spalnici nameniti več pozornosti, kot ji jo namenimo. Verjetno se boste strinjali, da je spanje v postelji povsem drugačno kot spanje na kavču ali dremanje na stolu. Razumljivo je, da se v primeru postelje in kavča ti dve ležišči med seboj razlikujeta v zgradbi, namembnosti, materialu ter da se tudi prostora, v katerem sta ležišči postavljeni, med seboj razlikujeta, običajno pa je različna tudi postavitev ležišč, pri čemer je priporočeno, da je ležišče obrnjeno tako, da je naša glava obrnjena proti severu ali vzhodu.

Spalnica naj bi se nahajala v mirnem delu hiše, stran od uličnega hrupa in javne razsvetljave. Če se temu ne moremo izogniti, je treba prostor, v kateremu spimo, primerno zatemniti, saj si telo pri stalni, pa čeprav medli svetlobi, ki vdira v prostor, ne odpočije. Že manjša svetloba namreč poleg trdnosti spanja moti tudi tvorbo hormona melatonina, ki nastaja v temi in je znan kot »hormon noči«. Največ ga nastane sredi noči, v drugi polovici noči pa se prične njegova tvorba zmanjševati. Melatonin opravlja pomembno nalogo v človekovem imunskem sistemu.

Pri položaju naše postelje igrajo nezanemarljivo vlogo tudi različne oblike sevanj podvodnih tokov, Hartmanove mreže, elektrosmog, druga sevanja, ki se jim moramo v največji meri izogniti. Nepravilna izbira položaja ležišča lahko vodi v nespečnost, slabo počutje, morasto spanje, glavobole, depresijo, motnje krvnega obtoka, izgubo življenjske energije in še mnogo več. Ne pozabimo spalnice ustrezno prezračiti ter poskrbeti za ustrezno temperaturo. Spanje v toplem, zatohlem prostoru ter v pretoplih ali prehladnih, neprezračenih posteljah in v pižamah iz neustreznega materiala ne more biti ravno zdravo.

Pazimo svoje misli

Se vam je že zgodilo, da so vas zbudile lastne misli, ko ste v spanju reševali dnevne težave? In so vas v spanju preganjale moreče sanje, zaradi katerih ste se ponoči zbujali, zjutraj pa vstali bolj utrujeni kot zvečer, ko ste šli spat? Niste edini, a vendar si lahko pomagate. Predvsem se je treba pred spanjem sprostiti, opraviti dihalne vaje, nekaterim pomaga meditacija, spet drugim molitev, morda sproščujoča kopel, razmišljanje o lepih stvareh in seveda pravočasno spanje. Dnevna poročila marsikoga razburijo, zato je najnovejše novice včasih pametno pustiti za naslednji dan ali pa se jim sploh odpovedati. Enako velja za filme in knjige s težko vsebino, ki spodbuja negativno razmišljanje in pesimizem.

Brez smrčanja (ne) gre

Smrčanje je najpogostejša motnja dihanja v spanju, za katero trpi 20 % populacije. Dihanje na usta in smrčanje povzročata pri otrocih nepravilno rast zob in čeljusti. Pri zelo močnem smrčanju je človek kljub prespani noči utrujen, utrujenosti pa se pogosto pridruži še jutranji glavobol. Marsikateremu smrčanju (v dveh odstotkih) sledijo prekinitve dihanja, ki poleg utrujenosti povečuje ogroženost za srčno-žilne bolezni. K tej nadlogi so najbolj nagnjeni moški s prekomerno težo, srčni bolniki, osebe z motnjami v delovanju ščitnice ter osebe, ki imajo težave, kot so veliki mandlji, nosni polipi ali majhna spodnja čeljust. Motnjo običajno ugotovi partner, ki ga »glasno spanje« moti do te mere, da se pritožuje, morda pa jo zaradi neprespanosti ugotovimo sami. Ob ugotovitvi te motnje je smiselno obiskati zdravnika, ki nam to najpogostejšo in pogosto močno motečo motnjo pomaga odpraviti. Pri zmanjševanju težav si lahko delno pomagamo sami, in sicer z zmanjšanjem telesne teže, izogibanjem alkoholu in prenajedanju, ležanjem na boku itd.

Še nekaj o motnjah

Ko oseba ne more zaspati oziroma slabo spi, se prebuja, govorimo o motnji spanja. Na motnje spanja, ki pogosto izvirajo iz nas, moramo biti še posebej pozorni, saj so lahko simptom ali pa posledica številnih bolezni, kot so npr. demenca, epilepsija, astma, Parkinsonova bolezen, ulkusna bolezen, lahko pa izražajo tudi stanje duha, in sicer depresijo, napade panike, tesnobo in podobno. Razvrstitev motenj spanja je mnogo. Ne glede na njihovo umestitev pa je slabo spanje dolgoročno nezdravo. Če naše spanje ni moteno iz okolice (hrup, svetloba ipd.) in vzroka ne moremo odpraviti, je pri dolgotrajnem slabem spanju priporočljivo obiskati zdravnika. Uspavalne tablete  za boljše spanje običajno niso prava rešitev naših težav, povrh tega pa se jih lahko tudi preveč navadimo in pravega vzroka slabega spanja ne odpravimo. V nadaljevanju se nahaja nekaj motenj spanja, ki jih včasih niti ne prepoznamo kot motnje:

• nespečnost (značilno je prebujanje ponoči ali zgodnje jutranje prebujanje),
• motnje dihanja v spanju (prekomerna dnevna zaspanost, pogoste prekinitve dihanja med spanjem; nezdravljene motnje dihanja predstavljajo potencialno nevarnost za možgansko kap ter nenadno smrt med spanjem),
• hipersomnija (čeprav oseba ponoči normalno spi, je čez dan prekomerno zaspana in nezmožna podnevi ostati budna),
• motnje cirkadianega ritma (zaostajanje/prehitevanje cikla spanja – nastane lahko zaradi dela v izmeni, čezoceanskega leta),
• parasomnije (različne motnje ob neželenih dogodkih, ki se lahko v različnih oblikah zgodijo med spanjem: nočne more, hoja v spanju, motnje vedenja, govor v spanju ipd.),
• motnje gibanja v spanju (periodično premikanje udov med spanjem, lahko tudi škrtanje zob ipd.),
• izolirani simptomi (pri posameznikih, ki spijo več kot 10 ali manj kot 5 ur na noč),
• različne motnje spanja organskega izvora, kamor sodijo: motnje krvnega obtoka, virusne bolezni s povišano temperaturo, zvišan krvni tlak, različne hormonske motnje, prebavne motnje, motnje zaradi preobremenjenosti, težave s prostato, različne težave, povezane z določenim obdobjem (menopavza, puberteta, senilnost),
• motnje spanja, ki so psihičnega izvora: lahko zaradi zastrupitev z alkoholom, s tobakom, z zdravili, motnje v spolnosti idr.

Kakovosten spanec je vir zadovoljnega življenja

Marsikdaj težko razumemo, zakaj smo razdražljivi, pa čeprav imamo zadovoljivo življenje. Trden in globok spanec ob pravih urah dneva je pogoj za zadovoljno, uspešno in zdravo življenje, saj nam prinaša vedrino, sproščenost in optimizem. Včasih ni s svetom okrog nas prav nič narobe, temveč smo zgolj neprespani.

Junij, 2012