Alkoholizem ne uniči samo posameznika, ki se predaja pitju alkohola, ampak vpliva na vse ljudi, ki ga obkrožajo. Popivanje je nacionalni šport, slišimo neredko. Kaj pa pravijo zanesljivi podatki? Je to v Sloveniji pereča težava? Kako se zdraviti in ozdraviti? Odgovore smo poiskali pri dr. Marku Pišljarju, dr. med., spec. psih.

Avtorica: Katja Štucin

Večina ljudi kdaj pa kdaj popije kozarček, morda vsake toliko tudi nekoliko bolj globoko pogleda v kozarec, vendar to še ne pomeni, da sodijo med alkoholike. Lahko govorimo o točnih enotah alkohola, ki pomenijo, da ne gre več za zmerno pitje?

Alkohol, v naši kulturi dovoljeno drogo, večina ljudi uživa kontrolirano in brez posledic, nekateri pa izrazito tvegano za razvoj kasnejših zdravstvenih ali drugih negativnih posledic. Okoli deset odstotkov pivcev razvije tak način uživanja alkohola, da njihovo prekomerno uživanje povzroči spremembe v možganskih strukturah ter vedenju: govorimo o škodljivi rabi alkohola in odvisnosti od alkohola.

Alkoholne pijače se v naši kulturi uživa ob hrani in v družbi, v določenih situacijah je del obredov, slavij in posebnih priložnosti. Lahko bi rekli, da gre za družbeno sprejemljivo in celo želeno ravnanje. Kaj hitro se zgodi, da se zabriše meja med občasnim, vse pogostejšim in vse bolj rednim uživanjem alkohola. Slednje pa hitro vodi do odvisnosti.

Dolgotrajnejše uživanje alkohola ali drugih omamnih snovi povzroči spremembe v možganih, ki se kažejo kot umetna potreba ali zasvojenost ter čedalje bolj neizprosno zahteva svojo zadovoljitev. Alkohol tako postane nevarna droga, ki izstopa po svoji družbeni nevarnosti in škodljivosti za zdravje.

Ker je učinek alkohola na človekov organizem odvisen od količine popitega alkohola in ne od količine alkoholne pijače, je koristno vedeti, koliko alkohola je v kateri vrsti pijače. Pri tem si lahko pomagamo tako, da se štejejo merice oz. enote alkohola, in sicer velja, da je ena enota alkohola deset gramov čistega alkohola, kar je količina alkohola v 1 dcl vina, 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žganja.

Zaradi razlike v metabolizmu se poudarja tudi razlika med spoloma; o manj tveganem pitju govorimo, ko moški ne popijejo več kot dve merici dnevno ter ženske in starostniki ne več kot ene merice alkohola dnevno.

Kako pravzaprav prepoznati znake alkoholizma?

Bistvo pojava odvisnosti od alkohola je oblikovanje navade uživanje alkohola, ko ljudje prehajajo od kontroliranega uživanja alkohola na nekontrolirano uživanje alkoholnih pijač. Med simptomi in znaki, ki jih izražajo odvisne osebe od alkohola, je treba poudariti močno željo po pitju alkohola, spremenjeno toleranco (za enake učinke je treba popiti več alkohola kot prej oziroma ima ena merica popitega alkohola manjši oziroma slabši učinek kot prej), posvečanje pitju alkohola ter zanemarjenje odnosov v družini oziroma službi, izguba nadzora nad uživanjem alkohola, pojav odtegnitvenih simptomov ob prekinitvi pitja in vztrajanje pri pitju alkohola kljub že ugotovljenim škodljivim posledicam.

Odvisne osebe pogosto ne prepoznavajo ali pomanjšujejo resnost zdravstvenih zapletov, kot so ciroza jeter, srčna obolenja in številne druge spremljajoče bolezni, pogoste poškodbe, zanemarjanje družine, postajajo nezanesljivi v službi in nevarni v prometu.

Kako postavite to diagnozo? Obstajajo testi? Kakšne analize naredite?

Postavitev diagnoze temelji na prepoznavanju najmanj treh znakov od prej opisanih šestih. Potrjujejo jo tudi podatki o socialnem funkcioniranju oz. neprilagojenem vedenju. Ob tem uporabljamo laboratorijske kazalnike prekomernega uživanja alkohola, med njimi so povišani jetrni encimi.

V pomoč so nam lahko tudi vprašalniki (AUDIT), ki so lahko dobro izhodišče za oceno škodljivega uživanja ali že prisotne odvisnosti od alkohola.

Vemo, da je velikokrat težava, da si posameznik ne prizna tovrstnih težav. Kako ga lahko ljudje okrog njega prepričajo, da se odloči za zdravljenje?

Odvisni uporabljajo značilne obrambne mehanizme oz. opravičila, s katerimi se distancirajo od številnih resnih posledic prekomernega uživanja alkohola. Najpogosteje pomanjšujejo ali celo zanikajo posledice pitja, torej jih ne prepoznavajo ali pa posledice pripisujejo drugim.

Tako ga mora zdravnik seznaniti z resnostjo zdravstvenih zapletov. Svojci pa ga morajo vedno znova soočati s stisko, ki jo doživljajo ob njihovi porušeni vlogi in odnosih v družini. Zapleti v službi ali izguba vozniškega dovoljenja zaradi opitosti so lahko dodaten motiv za zdravljenje.

Odvisna oseba pogosto doživlja soočenje s posledicami pitja alkohola kot zunanji pritisk. V resnici se za zdravljenje ne bi odločil nihče, če ne bi začutil resnosti zunanjih pritiskov. Ob prepoznavanju posledic, ki jih je prinesla odvisnost, se zunanja motivacija spremeni v notranjo, bolnikovo željo po treznem, zdravem, urejenem in kakovostnem življenju.

Kako pravzaprav poteka zdravljenje?

Program zdravljenja odvisnosti od alkohola v Sloveniji ima tri stopnje. Priprava na zdravljenje se izvaja v Ambulanti za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Psihiater – alkoholog izpelje diagnostični postopek, oceni motivacijo za zdravljenje ter odloči obliko zdravljenja.

Pogosto se oseba, odvisna od alkohola, sooča tudi z drugo duševno motnjo. Program zdravljenja in obravnava obeh motenj poteka hkrati. Ga je pa mogoče začeti šele takrat, ko se oseba, odvisna od alkohola, sama odloči vzpostaviti abstinenco. Intenzivna oblika zdravljenja v ožjem pomenu se izvaja v dveh oblikah, in sicer v bolnišnični ali ambulantni obliki.

Zdravljenje poteka v majhni skupini. Prepoznavanje posledic odvisnosti in soočenje z načini reševanja je najlažje oz. edino učinkovito v skupini zdravljencev, ki imajo podobne težave, povezane z odvisnostjo, in so motivirani za njihovo razreševanje. Pomembno je, da ljudje spoznajo svojo bolezen, se soočijo s travmatično preteklostjo in ozavestijo neučinkovite vedenjske vzorce.

V tem sklopu je kritičnost in uvid v lastno situacijo po vzpostavitvi abstinence prvi del procesa zdravljenja. Poleg skupinske terapije so zdravljenci vključeni v različne druge dejavnosti (šport, delovna terapija), ki vplivajo na izboljšanje telesne in duševne kondicije, na širitev interesov, sprostitev, pridobitev delovnih navad, pridobivanje samozavesti in vztrajnosti.

Odvisnost od alkohola je bolezen, ki zahteva tudi raziskovanje in predelovanje lastnih duševnih zapletov. Za nekatere je tako zdravljenje odvisnosti od alkohola šele prva stopnica v celostni obravnavi odvisnosti in se pozneje lahko nadaljuje z ustrezno obliko psihoterapije ali partnerske oziroma družinske terapije.

Tretja stopnja programa zdravljenja odvisnosti od alkohola predstavlja rehabilitacija. Po zaključenem bolnišničnem ali zunaj bolnišničnem zdravljenju se svetuje vključitev v Klub zdravljenih alkoholikov ali anonimnih alkoholikov. Namen rehabilitacije je vzdrževanje motivacije za abstinenco, preprečevanje recidivov in medsebojna pomoč članov kluba.

Kakšne uspehe beležite? Kdaj lahko rečemo, da je nekdo ozdravljen alkoholizma?

Mnoge raziskave kažejo da obstaja zelo preprosta povezava med uspešnostjo zdravljenja in njegovo dolžino. Osebe, ki so bile dalj časa vključene v intenzivnejšo obravnavo, so dosegle stabilnejše pozitivne spremembe vedenja in doživljanja. Na učinkovitost zdravljenja vplivajo odnosi v psihoterapevtski skupini, psiho edukacija, prepoznavanje lastnih psiholoških potreb, obvladovanje impulzov, učenje novih načinov za uresničevanje zadovoljnega življenja v abstinenci.

Največ nevarnosti za recidiv ter povratek na nivo bolezni pred začetkom zdravljenja je v prvih šestih mesecih po zdravljenju in recidivira tretjina zdravljenih pacientov. Treba je poudariti, da so nekatere okvare, na primer duševna odvisnost, ki so nastale skozi razvoj odvisnosti, praviloma nepovratne in se kažejo kot hiter ali pa takojšen razvoj posledic odvisnosti po prekinitvi abstinence.

Oseba, odvisna od alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc, tako nikoli ne more več »normalno« uživati alkoholne pijače. Vsekakor pa ljudje, ki so bili uspešni v zdravljenju odvisnosti, dosegajo velike spremembe na področju odnosov, predvsem v družini in socialnem okolju ter samozavesti in daleč presegajo obremenitve ob odločitvi z abstinenco.

Za konec bi vas prosila za nekaj statistike. Je v Sloveniji alkoholizem pogosta težava? Kakšno je stanje v primerjavi z drugimi državami?

Odvisnost od alkohola je v Sloveniji velik družbeni in socialni problem, ki v nasprotju z državami zahodne Evrope dobiva vedno večje razsežnosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je poraba alkohola v Sloveniji v obdobju 1999–2014 znašala med največ 13,5 (leta 2004) in najmanj 9,5 (leta 2013) litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto (starega 15 let in več). Uvršča se na tretje mesto po porabi čistega alkohola na prebivalca med evropskimi državami.

Kljub temu da so podatki o številu odvisnih od alkohola nezanesljivi, velja da okoli deset odstotkov pivcev razvije tak način uživanja alkohola, da njihovo prekomerno uživanje povzroči spremembe na ravni nekontroliranega vedenja in možganskih področij, okvarjenih z alkoholom. Če pri številki zasvojenih v povprečju dodamo še vsaj tri družinske člane, tedaj je skupno število zaradi alkoholizma zares skrb vzbujajoče.

Primerljivi podatki Slovenijo uvrščajo v vrh držav članic EU, tudi ko primerjamo posledice škodljivega pitja alkohola. Zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je bilo po podatkih NIJZ v letu 2014 v Sloveniji 804 smrti (4,26 % vseh smrti), od tega 471 zaradi alkoholne bolezni jeter, in 3545 hospitalizacij (1,14 % vseh hospitalizacij).