Okrog disleksije, stanja s težavami pri branju in pisanju, ki se po nekaterih ocenah pojavljajo pri 3–8 % oseb, se je do sedaj spletlo kar nekaj mitov. Mnogi starši in učitelji disleksijo zamenjujejo z lenobo otroka, kar je zgrešeno prepričanje. Nekateri vsem osebam z disleksijo pripisujejo nadpovprečne inteligenčne sposobnosti. Ovržemo lahko tudi ta mit. Pri natančnejši razlagi disleksije, ki jo uvrščamo med specifične učne težave, nam je pomagala doktorica defektologije Marija Kavkler, tudi predsednica društva Bravo.

Avtor: Andreja Hergula

Stiska pri branju in pisanju je velika

Otrok z disleksijo, ki se v šoli ali drugje sreča z dolgim besedilom, je sprva zelo prestrašen. Loteva se ga tesnoba, ker meni, da napisanega ne bo uspel prebrati oziroma pri tem ne bo zadosti hiter in da ga drugi ne bodo razumeli. Najbolj značilne težave pri osebah z disleksijo so obračanje črk, večkrat sklopa črk b–d, m–n. Lahko gre za neke vrste valovanje, kjer osebe zaradi slabše pozornosti ali prehitrega tempa nejasno vidijo sliko besedila in preskakujejo dele besedila. V besedilu se težje orientirajo.

Disleksija ni bolezen

Disleksija je stanje, ki je nevrološko pogojeno. Človek z disleksijo deluje predvsem pod vplivom desne možganske poloble, medtem ko je pri večini močnejša leva. Ponovimo snov iz ure biologije: leva polovica se ukvarja z govorom, s števili, z logičnimi zaključki, medtem ko desno zanima melodija, vzorci ter intuicija. Torej je težava v šolskem kontekstu, saj se tam na enak način uči vse otroke, nekateri od njih pa potrebujejo drugačne pristope, več časa, saj na drug način predelujejo informacije. To je ključni problem, zaradi česar se jim v šoli ustavi.

»Moj otrok ni len«

Težave otroka z disleksijo učitelji težje prepoznajo kot lastni starši. Starši, ki so z otrokom doma več časa in zanj porabijo več energije, težave mnogo hitreje opazijo. Uvidijo lahko tudi, da otrokov bratec, sestrica napredujeta drugače. V tem času so starši lahko celo bolj zmedeni kot v trenutku, ko izvedo, da ima otrok disleksijo. Kavklerjeva pripoveduje o osebni izkušnji s temi starši: »Večkrat sem slišala starše reči: »Aha, zdaj vem, kje je problem. Vidim, da otrok ni manj intelektualno sposoben.« Starši se na ta način tolažijo in bolje razumejo otrokove težave. Spoznajo, da ni len oziroma da se mu ne ljubi učiti, temveč da gre za organski vzrok in mu posledično skušajo pomagati v čim večji meri.«

Treningi, treningi, treningi 

Obstajajo posebni treningi, s katerimi se osebe z disleksijo naučijo, kako naj kontrolirajo svoje pisne izdelke in jih ponovno pregledajo.

»Večkrat se vsem nam zgodi, da nekaj pišemo in tudi pri večkratnem pregledu izdelka ne opazimo določenih napak. Če je recimo moja šibkost, da nenehno zamenjujem črki b in g, bom vedno zelo natančno premišljeval, v katero smer gre ena in druga črka. Če nismo pozorni na vsebino, te stvari zlahka spregledamo. Podobno je pri osebah z disleksijo,« skuša zadevo orisati Kavklerjeva.

Tipičen dan otroka z disleksijo

Otroci z disleksijo potrebujejo za predelovanje informacij več energije kot vrstniki. Zato so bistveno prej utrujeni, še posebej, če pišejo pisna preverjanja ob koncu tedna, predvsem spomladi. Takrat so rezultati mnogo slabši. Pomembno je, da učitelj to dejstvo upošteva in v tistem času ne deli pomembnih ocen.

Bistveno je tudi, da ima otrok med učenjem doma trenutke za sprostitev. Starši mu morajo pripraviti odmore in mu pomagati pri učinkoviti izrabi časa in dobri organizaciji. Ena od težav teh otrok je namreč tudi izredno slaba izraba časa in slaba organizacija. Marija Kavkler pove naslednje:« Otrok z disleksijo lahko porabi celo popoldne, da napiše nalogo in lahko ob 22. uri zvečer še kar sedi pri mizi. Pozabi na primer povedati, da mora prebrati knjigo, zato je lahko ob koncu tedna cela panika, ko je treba oddati nalogo.« Težava nastane v šoli, ko »otroci z disleksijo slabo ocenijo čas, ki ga potrebujejo za določen preizkus znanja, zato se pri testu zapodijo v prvo nalogo in do zadnje sploh ne pridejo.« Pomembno je, da jim učitelji večkrat omogočijo ustno odgovarjanje.

Po zakonu jim pripadajo prilagoditve

Pomoč pa ne sme biti odvisna le od pripravljenosti učitelja. Učitelj mu je po zakonu dolžan del snovi še enkrat povedati, prebrati, če ima težave pri branju, razložiti navodilo, mu dati malo več časa, mu kakšno stvar podčrtati, … Ni treba, da zato pouk počasneje teče, učitelj, ki je vešč, bo to naredil mimogrede. Poleg tega pa določenemu odstotku vseh otrok na pomoč priskoči svetovalna služba, lahko mu omogočijo individualno ali skupinsko pomoč, lahko se vključi zunanja ustanova, kot je svetovalni center ali mentalno higienski oddelek. Če vse to ne pomaga, se otroka usmeri v določen program, kjer so deležni več pomoči in prilagoditev.

Arhitekti, manedžerji, umetniki

Osebe z disleksijo lahko v življenju naredijo uspešno kariero, lahko pa se to tudi ne zgodi. Splošno prepričanje je, da so vsi otroci izredno nadarjeni, kar pa v praksi ne velja za vse otroke. Obstaja nekaj poklicev, kjer so te osebe morda lahko bolj uspešne. Tisti, ki imajo splošen pregled nad informacijami in jim leži bolj intuitivno reševanje, so lahko uspešni v menedžmentu, arhitekturi, umetnosti. Ker imajo drug način predelovanja informacij, lahko neko rešitev najdejo dokaj hitro, saj vidijo celosten problem, težko pa se orientirajo na podrobnosti.

Tudi igralci, pisatelji in pesniki?

Nekatere osebe z disleksijo so uspešne celo pri dramski igri, pisateljevanju in pesništvu. Seveda je vse odvisno od posameznikovih primanjkljajev in posebnih potreb. Morda veste, da ima disleksijo tudi znani slovenski igralec Gojmir Lešnjak Gojc. Kako si uspe zapomniti ogromno količino dramskega besedila? Kot pravi sam, potrebuje čas, da si besedilo zapomni, ima pa določene načine pomnjenja, ki jih je razvil, zato večjih težav ni. Disleksijo pa sta imela tudi dva svetovno znana umetnika, pisatelja Agata Christie in Hans Christian Andersen. Težave, ki sta jih imela, sta reševala na druge, fleksibilnejše načine. Agata Christie si za naslov kriminalke nikakor ni mogla priklicati želene besede, a je čez čas našla drugo. Lažje je, ko je oseba doma in ni pod pritiskom. V šoli mora učenec pri reševanju testa najti točno določeno, zahtevano besedo oziroma informacijo tisti hip in za sproščen priklic informacije ni časa.

Otroka in vrstnike je treba nenehno osveščati

V mnogih primerih je problematična socialna integracija teh otrok. Večkrat je razlog v tem, da ima otrok z disleksijo probleme s predelovanjem verbalne in neverbalne komunikacije in z ustreznim izzivom vedenja. Otroci z disleksijo so lahko pravi ljubljenci okolja.

Otrok z disleksijo se lahko v težkem položaju v družbi znajde tudi, če mu nihče ne razloži, zakaj ima te težave in s katerim razlogom se mu učitelji pri pouku prilagajajo. Konfliktu z vrstniki se lahko izognemo, če učitelj sošolcem natančno predstavi težave otroka z disleksijo. Marija Kavkler pravi naslednje: »Ni dovolj, da učitelj enkrat reče: »Marko ima težave pri pisanju.« Potrebno je kar nekaj časa, da se zgradi pozitiven odnos in se pojavi razumevanje pri vrstnikih. Vrstniki imajo zelo pomembno vlogo. Bolj pomembno kot učitelji. Če ga ne sprejmejo vrstniki, to občuti mnogo huje, kot če se to zgodi pri učiteljih. Čeprav tudi to ni prijetno. Na tem področju bi bilo treba več delati.«

Do odraslosti v nevednosti

Obstaja pa tudi možnost, da kot otroci disleksije sploh ne odkrijemo in kot odrasli živimo z njo, ne da bi vedeli zanjo. Najdemo si takšne službe, ki niso vezane na naše primanjkljaje, imamo na voljo tehniko, ki pomaga pri naših težavah. Je sploh smiselno, da kot odrasli raziščemo, če se morda spopadamo z disleksijo? Po mnenju Marije Kavkler je smiselno, saj lahko določene stvari potem lažje razumemo, se jim izognemo in najdemo nadomestne načine reševanja problemov.

Večkrat zamenjam črke, sem disleksik?

Če tu in tam zamenjate črko, še ne pomeni, da ste disleksik. Lahko imate le težave z orientacijo na računalniški tipkovnici oziroma ste pred kratkim kupili novo tipkovnico, kjer je razporeditev črk drugačna. Treba se je zavedati, da en znak še ni pokazatelj. Obstaja več pokazateljev: težave pri orientaciji v času, kraju, prostoru, pri priklicu datumov, pri pomnjenju določenih informacij, obračanje črk, … V primeru, da je znakov več, lahko s posebnimi testi za odrasle preverite, če imate disleksijo.

Ste vedeli, da …

… morate čim prej poiskati pomoč strokovnjakov, če izveste, da ima otrok disleksijo. Tempo v šoli se povečuje, obseg snovi je večji, zato je manj časa za urjenje osnovnih tehnik.

… lahko društvu Bravo, ki pomaga pri osveščanju o disleksiji in organizira seminarje za starše in učitelje, lahko namenite del dohodnine?