Avtorica: Vesna Vilčnik
Iz mednarodnih raziskav je ugotovljeno, da ima več kot 40 odstotkov žensk in več kot 30 odstotkov moških spolne težave. Tisti, ki si dejavno želijo razreševati raznolike težave v spolnosti, se zmorejo prijaviti k meni na razgovor. Po spolu je več moških, predvidevam, da se ženske o teh težavah lahko pogovore s svojim ginekologom. V manjši meri osebe s spolnimi težavami napoti osebni zdravnik ali drugi specialisti (urolog, ginekolog, nevrolog, psihiater, psiholog). Vedno komentiram, da so ženske in moški, ki si upajo priti po pomoč, zelo pogumni in si želijo izboljšati kakovost intimnega življenja. Pomembno se mi zdi še dodati, da terapija ni samoplačniška, tudi čakalne dobe so kratke (1–2 tedna); potrebno je imeti urejeno zdravstveno zavarovanje.
Žal veliko premalo. V Sloveniji je tema zelo prezrta in še vedno zelo tabuirana in to predvsem zaradi družbeno-kulturoloških vplivov. Dejstvo je, da med drugim številne bolezni, bolezenska stanja, nezdrav življenjski slog in zdravila negativno vplivajo na spolno funkcijo, partnerske odnose in na kakovost življenja. Mediji lahko veliko pripomorejo k promociji spolnega zdravja, k večji osveščenosti problematike na področju raznolikosti v spolnosti, npr. glede spolne identitete, spolnega vedenja, spolne izraznosti, ter k večji informiranosti glede posameznih perečih težav, kot so spolne motnje. Pomembno se mi zdi tudi povedati, da je 4. september izbran kot mednarodni dan spolnega zdravja.
Moški najpogosteje prihajajo zaradi težav z zgodnjim izlivom in vzdrževanjem erekcije. Ženske pa prihajajo večinoma zaradi bolečih spolnih odnosov in zmanjšanje spolne želje. Pogosto razrešujejo partnerska nesoglasja, ki so lahko povod ali posledica spolnih težav.
Motnje ejakulacije so najpogostejše spolne težave moških, pojavljajo od prve spolne dejavnosti, lahko pa so posledica motnje erekcije. Po raziskavah naj bi imelo težave z zgodnjim izlivom približno 20 odstotkov moških. V ambulanto zaradi težav z izlivom prihajajo moški v starostnem obdobju med 18. in 30. letom, večinoma so povsem zdravi, le zaskrbljeni, največkrat jim primanjkuje spolnih izkušenj in spolnih veščin.
Najprej želim pojasniti nastanek izliva, ki je refleksno dogajanje, torej zunaj naše zavestne kontrole, in poteka preko t. i. avtonomnega živčevja, ki sicer oživčuje vse notranje organe. Največji delež semenske tekočine prispeva prostata. Običajno faza izliva sovpade z doživljanjem orgazma, ki je možgansko dogajanje in je predhodna faza, ni pa nujno, saj gre za dva ločena dogodka. Moderne smernice Svetovnega združenja za spolno medicino te motnje ne opredeljujejo več kot prezgodnja ejakulacija, ampak kot zgodnja oziroma hitra ejakulacija oz. izliv. S posebno raziskovalno metodo so določili tudi čas od penetracije do izliva. Če pri večini spolnih izkušenj pride do izliva v eni minuti in manj, lahko postavimo to diagnozo. Vedno se moramo tudi vprašati, za koga je ta hitrost težava: ali za moškega, partnerico oziroma partnerja in če je morebiti posledica druge spolne motnje, najpogosteje erektilne motnje. Ta motnja je izrazito vezana na dinamiko spolnega odnosa. Za postavitev diagnoze je značilno naslednje: a) kratek čas nastopa izliva, b) nezmožnost kontrole nad izlivom, preden pride do refleksa ter c) posledične duševne stiske moškega in para. Sedanje razumevanje nastanka te motnje se je premaknilo od raziskovanja vpliva izključno psiholoških vzrokov, ki so jih v preteklosti skušati zdraviti najprej s psihoanalizo, kasneje s specifičnimi vedenjskimi tehnikami, k nevrobiološkem pristopu. Intenzivno se raziskuje vpliv možganskega prenašalca serotonina. Nekateri raziskovalci pa so prepričani, da je vzrok prevelika občutljivost kože spolnega uda.
Tovrstna težava je zelo redka in vzrok lahko iščemo v različnih telesnih stanjih, velikokrat gre za neželeni učinek določenih zdravil. Pogosteje pa so na delu psihološke stiske na področju doumevanja partnerstva, intime, bližine, zaupanja, predanosti in uživanja.
Ta trditev ne drži. Drži pa povezava med erektilno disfunkcijo in motnjo hitrega izliva, kar se najbolj vidi v partnerskem odnosu. Za obe motnji je značilna tesnoba, strah pred neuspehom, poleg tega pa še druga negativna čustva, kot so zadrega, sram, krivda. Moškim se zelo zmanjša samozavest, svoje spolno funkcioniranje doživljajo negativno. Posledično značilno pride do zmanjšanja intime ali celo do izogibanja vsakršni spolni dejavnosti.
Omenjene bolezni povzročajo večinoma erektilno disfunkcijo. Če se motnja ejakulacije pojavi, seveda najprej raziščemo vpliv prisotne bolezni.
Še enkrat bi poudarila, da je zgodnji izliv simptom para, torej je najučinkovitejša psihoseksualna terapija para. Za potek terapije je ugodno, če je odnos dober, predvsem pa, da se o spolnosti zmoreta pogovarjati sproščeno, se vzajemno spoštujeta in si pomagata. Najpomembnejši cilj je, da jima spolnost ne predstavlja več travmatične izkušnje, ampak vzajemni užitek.
Najučinkovitejša je zgoraj na kratko opisana partnerska psihoseksualna terapija, ki poleg odprave spolne težave ponuja izboljšanje komunikacije, vrnitev ali učenje sproščenega odnosa do spolnosti, tudi učenje novih specifičnih spolnih tehnik. Na področju zdravljenja z zdravili je specifično zdravilo in se ga da dobiti na recept tudi pri nas. V prodaji tudi določene kreme ali geli z anestetičnim učinkom za zmanjšanje kožne penilne občutljivosti, ki pa so manj učinkovite.
Med psihosocialnimi vzroki za nastanek motnje ejakulacije, so: pomanjkanje izkušenj oz. priložnosti, pomanjkanje spolnih veščin, neustrezna edukacija, strah pred neuspehom, občutki krivde, bolezen partnerja, različni stresi, družinske težave, dvomi glede spolne usmerjenosti.
»Moški, ki ni sproščen, ima težave z vzdrževanjem erekcije in hitrejšim izlivom. Če se to zgodi ob prvem spolnem odnosu, je lahko ta izkušnja zanj katastrofa in ga zaznamuje za vse življenje, če ne išče rešitve iz začaranega kroga.« Irena Rahne-Otorepec, dr. med.