Oddelek za zdravljenje bolečine se najpogosteje srečuje z zdravljenjem kroničnih bolečin, ki niso posledica rakavega obolenja. Precej manj je bolnikov z akutnimi bolečinami, pri katerih pa so uspehi bistveno boljši. Težje zdravijo kronične bolečine, pri katerih vzroka ne moremo odpraviti ali pa le-ta ni jasen. Tudi če se bolečine ne da povsem odvzeti, dobra in strokovno usposobljena ekipa lahko bolnikom pomaga, kako se soočiti z bolečino, jo sprejeti in z njo živeti.

Avtor: Katja Mohorič

 

Oddelek za zdravljenje bolečine Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je nastal leta 1978 in deluje vse odtlej. Dr. Gorazd Požlep, dr. med, vodja oddelka, pove, da prihajajo po pomoč večinoma bolniki s kronično oz. z nemaligno bolečino. »Zdravljenje bolečine zajema širok spekter patologije. V zadnjih desetih letih pokrivamo na našem oddelku tudi akutno pooperacijsko bolečino, saj smo organizirali službo za lajšanje akutne pooperacijske bolečine. Skoraj vsak bolnik dobi po večji operaciji posebno črpalko, po kateri teče analgetična mešanica. Bistvo teh črpalk je, da si lahko bolnik s pritiskom na gumb v nekih vnaprej določenih mejah sam odmerja količino analgetika. Črpalka je programirana tako, da si kljub stalnemu pritiskanju na gumb ne more predozirati analgetika. To pomeni, da lahko na gumb večkrat pritisne, vendar analgetika do naslednjega predvidenega termina ne dobi. Bolnik je tako neodvisen od osebja, kar je vsekakor izboljšalo kakovost pooperativne analgezije.«

 

Med kronične bolečine sodi različna patologija: glavoboli, bolečine vzdolž hrbtenice, bolečine v ramenskem sklepih, bolečine po poškodbah, bolečine po operativnih posegih, postherpetične bolečine, … V ospredju so glavoboli ter bolečine vzdolž hrbtenice in v sklepih, poudari dr. Požlep.

 

Kako poteka zdravljenje?

Bolnik dobiti napotnico splošnega zdravnika ali specialista za ambulanto, nato se prijavi. Na prvi pregled ne čaka dolgo, približno en teden, na oddelku pa imajo tudi triažno ambulanto. »Če gre za akutno stanje, ga na terapijo vzamemo takoj. Če gre za bolečino, ki ni zelo močna in traja že npr. deset let, potem mora bolnik počakati in običajno pride k nam po približno treh mesecih. Akutne primere obravnavamo urgentno. Če nekdo pokliče po telefonu in ima neznosne bolečine, bo še isti dan ali najkasneje naslednji, obravnavan,« pove dr. Požlep.

 

Uporabljajo več načinov zdravljenja

Z bolnikom vsekakor najprej opravijo pogovor, kateremu sledi pregled. Nato se odločijo, kakšen način zdravljenja je za posameznega bolnika najprimernejši. »Lahko mu predpišemo samo zdravila in ga naročimo na kontrolo. Včasih to opravimo tudi telefonsko, če gre za bolnika, ki prihaja od daleč. Pri nekaterih bolnikih zadostuje že en analgetik, pri drugih je potrebna kombinacija različnih analgetikov, ki imajo različne mehanizme delovanja. S tem dosežemo sinergistični učinek.«

 

Blokade

Pogosto uporabijo tudi blokade. S tem načinom zdravljenja se morajo bolniki strinjati, obenem pa morajo biti zanj tudi primerni. Dr. Požlep nam pojasni: »Blokada pomeni, da za zdravljenje bolečine uporabimo običajno lokalni anestetik, včasih tudi kortikosteroid, ki ga vbrizgamo na točno določeno mesto. Največkrat je to v poteku nekega živca. Tako preprečimo pretok bolečinskih impulzov iz določenega dela telesa v hrbtenjačo in naprej do možganov. Gre za nekakšno omrtvičenje živcev. Blokada učinkuje določen čas, a če tovrsten poseg opravimo večkrat zapored, se tovrstna bolečina zmanjša in se nikoli ne povrne v tako hudi obliki, kot je bila prej.«

 

Akupunktura

Pogosto uporabijo tudi akupunkturo, ki je že več kot dvajset let priznana s strani Svetovne zdravstveno varstvene organizacije. O njej pa zadnje čase potekajo zanimive debate, pravi dr. Požlep. »Akupunkturo hočejo stlačiti v Zakon o zdravilstvu, vendar je pri tem prišlo do protislovja, nesmisla: akupunkturo naj bi opravljal nekdo, ki je končal medicinsko fakulteto in naj bi imel licenco za zdravnika. Zdravniki, ko dobimo licenco, podpišemo, da se z zdravilstvom ne bomo ukvarjali. In tu se pojavi vprašanje: kdo se potem lahko ukvarja z akupunkturo? Zdravnik, ki podpiše, da se z zdravilstvom ne sme ukvarjati, se ne more, tisti, ki so zdravilci, pa tudi ne, ker niso zdravniki … Torej bi se s tem lahko ukvarjal samo nekdo, ki je zdravnik in je imel licenco, a se je z medicino nehal ukvarjati, po novem pa se bo ukvarjal samo z zdravilstvom … Mi se borimo, da to ne bi bilo tako, saj globoko verjamemo in tudi vidimo, da akupunktura pri zdravljenju določenih bolečin zelo pomaga in da smo pri zdravljenju uspešni. To se še posebej izkaže pri migrenskih glavobolih in bolečinah ob poškodbah. Z akupunkturo pogosto dopolnimo druge načine zdravljenja.«

 

Multidisciplinarno sodelovanje

Oddelek za zdravljenje bolečine pogosto sodeluje tudi z drugimi strokovnjaki, še posebej s fiziatri v UKC. Svojo dejavnost želijo tudi razširiti, in sicer da bi delali blokade tudi s pomočjo ultrazvoka, s katerim so lahko bolj natančni. »Tako lahko dobro vidiš, kje si, saj metode, ki jih sicer izvajamo, temeljijo na poznavanju anatomije. In če si še tako dober, učinek ni pri vseh ljudeh enak. Včasih blokada ni uspešna. Že sedaj določene tipe blokad izvajamo rentgensko. Prednost takega načina je ta, da natančno vemo, da če blokada ni bila uspešna, je temu tako zato, ker metoda pri določenem bolniku ne deluje, ne pa zato, ker zdravilo ni bilo vbrizgano na pravo mesto.

 

Epiduroskopija

»Prizadevamo si, da bi izvajali metode, kot je epiduroskopija, s katero zdravimo zelo rezistentne bolečine v križu. Te so tudi ene najpogostejših, s katerimi se srečujemo. Ti bolniki so bili pogosto zdravljeni že prej. Gre za metodo, pri kateri gremo z optičnim instrumentom v epiduralni prostor, ki se nahaja tik ob hrbtenjači in vidimo, ali so tam prisotne kake zarastline. Le-te lahko deloma razrešimo mehansko ali pa z vbrizgavanjem kortikosteroida ali fiziološke raztopine v epiduralni prostor.«

 

Zdravljenje z intravenskimi infuzijami

Pri nekaterih bolnikih se včasih odločijo za zdravljenje z intravensko infuzijo. Bolniku v počasni infuziji dovajajo v žilo posebna zdravila. To so sicer bolj posebnosti, a tovrstnih zdravljenj sploh ni tako malo.

 

Kakšni so uspehi?

Dr. Požlep pravi, da so uspehi zdravljenja zelo različni. Najbolj uspešni so takrat, ko uspejo odpraviti vzrok. »Pri akutni bolečini vzrok skoraj vedno poznamo. Zato smo pri lajšanju akutne bolečine tudi veliko uspešnejši. Če ima nekdo akutno bolečino po operaciji ali po poškodbi, mu bolečine večinoma lahko odvzamemo. Drugače je pri kronični bolečini, ki je večkrat zelo problematična. Kronična bolečina je večplastna. Pri njej ne gre za nek enostaven odgovor na draženje bolečinskih receptorjev, kar bolnik zaznava kot bolečino. Če bolečina dolgo traja, preide v kronični bolečinski sindrom, bolečini pa se pridružijo še anksioznost, depresivnost, nespečnost in drugi simptomi. Take bolnike je mnogo težje zdraviti in pri njihovem zdravljenju smo pogosto mnogo manj uspešni. Zato pravimo, da je treba bolečino zdraviti takoj, ko se pojavi, da ne postane neobvladljiva.«

 

Še nasvet

Pri kompleksni bolečini je potrebna multidisciplinarna obravnava, pravi dr. Gorazd Požlep. Ponovno omeni zdravnike različnih specialnosti, ki se z bolnikom pogovorijo in izdajo svoje mnenje o tem, kaj bi vsak naredil na svojem področju. »Lahko so to zdravila, včasih je potreben kirurški poseg ali obravnava pri fiziatru. Lahko pa je potrebna obravnava pri psihologu, ki je pri nas bolj slabo dostopna, a bi včasih prišla še kako prav, zato si prizadevamo, da bi jo uvedi v večjem obsegu.«

 

Citati

»V ospredju so glavoboli, bolečine vzdolž hrbtenice in v sklepih.«

 

»… globoko verjamemo in tudi vidimo, da akupunktura pri zdravljenju določenih bolečin zelo pomaga in da smo pri zdravljenju uspešni.«

 

»Kronična bolečina je večplastna. Pri njej ne gre za nek enostaven odgovor na dražljaje, ki jih bolnik zaznava kot bolečino.«

 

Oktober, 2010