Program Krog varnosti, izvirno Circle Of Security^TM – COS, je program, namenjen staršem, skrbnikom, vzgojiteljem in učiteljem. Uči  razumevanja ter prepoznavanja otrokovih potreb in vedenj, pa tudi svojih lastnih odzivanj na otroka. Program zgodnje intervencije se, za razliko od ostalih programov za starše, ki v središče postavljajo otrokovo vedenje, osredotoča na odnos med otrokom in starši oziroma odraslimi. V slovenskem prostoru je to nov program za starše, o njem pa smo se pogovarjali z Živo Fortič Smole, dr. med., specialistko za otroško in mladostniško psihiatrijo, ter mag. Anito Prezelj, specialistko klinične psihologije.

Avtor: Anja Kuhar

 

COS oziroma Krog varnosti je program zgodnje intervencije za starše in otroke ter učitelje. Česa se lahko ti v programu naučijo in kaj program zajema?

Program, namenjen staršem/skrbnikom, vzgojiteljem in učiteljem (v nadaljevanju izraz starši ali skrbniki opisuje vse naštete vloge), je namenjen razumevanju in prepoznavanju otrokovih potreb in vedenj ter tudi lastnih odzivov na otroka. Preko programa se starši učijo in raziskujejo, v kolikšni meri je njihov odziv usklajen s tistim, kar otrok potrebuje. Njihov odziv je namreč pomemben dejavnik za oblikovanje varne navezanosti, ta pa je podlaga za razvoj zdrave osebnosti.

Program želi prinesti staršem znanje in veščine že v najzgodnejšem obdobju, torej v obdobju, ko se odnos z otrokom šele oblikuje, z namenom, da bo harmoničen in usklajen. Tak odnos med starši in otrokom daje več možnosti, da otrokovo vedenje staršem kasneje v razvoju ne bo predstavljalo neobvladljive stiske.

 

Kdo je idejni oče programa in na kakšni teoretski podlagi ta sloni?

Avtorji programa so trije ameriški strokovnjaki s področja duševnega zdravja družin, Glen Cooper, Kent Hoffman in Bert Powell. Program je nastajal vrsto let, vključuje pa pomembna znanja iz teorije navezanosti, teorije objektnih odnosov in teorije družinskih sistemov.

 

Kakšni so cilji programa Krog varnosti?

Ciljev programa je več. Najprej pomaga staršem zgraditi usklajen in varen odnos (temu pravimo oblikovati varno navezanost) z otrokom na način, ki starše uči prepoznavati otrokove trenutne in razvojne potrebe.

Z načinom dela program ne prinese staršem zgolj znanja o otrokovem razvoju, njegovih potrebah in načinih sporočanja. Oblikovan je tako, da  želi povečati tudi občutljivost staršev za opazovanje otroka kot tudi svojega lastnega odzivanja. S pogovorom v skupini nato pomaga staršem razmišljati, v kakšni meri so njihovi odzivi usklajeni s tistim, kar otrok potrebuje.

Cilj programa je tudi pomagati staršem, da pridobijo nekakšno (univerzalno) orodje ali »zemljevid« za spremljanje in vzgajanje otroka, ki ni prilagojeno le določeni starosti otroka, ampak ga lahko uporabijo tudi v kasnejših obdobjih ter v različnih položajih. Čeprav je načeloma to program zgodnje intervencije v prvih petih letih otrokovega življenja, lahko pomaga tudi staršem starejših otrok oziroma takrat, ko se pri otroku že razvijejo moteči vedenjski vzorci.

 

Za razliko od ostalih vzgojnih programov, ki v žarišče opazovanja postavljajo otrokovo vedenje, je tukaj v središču odnos med otrokom in starši. Ta je tisti, ki naj bi ga starši ohranjali in ga znali tudi na novo vzpostaviti, ko se (začasno) prekine.

Vedenje opazujemo tako šele posredno. Prepričanje, da je odnos z otrokom tisti, ki ‘varuje’ ali ‘ogroža’, vodi k načelu vzgoje otrok na način, da sprememba v odnosu med otrokom in starši vodi tudi do spremembe v vedenju otroka. Bolj usklajeni in otrokovim razvojnim potrebam prilagojeni odnosi vodijo k manj problematičnim oblikam vedenja otroka.

Moč za spremembo vedenja ali vzorcev navezanosti leži torej v občutljivosti staršev, da prepoznajo otrokovo vedenje, s katerim otrok izraža svojo potrebo. Gre za razumevanje vedenja kot sporočila nečesa, kar je ‘zadaj’, kar je veščina in za vsako veščino velja, da se jo človek lahko nauči ali izostri.

 

Čas za vajo in opazovanje je čas za učenje, kako biti boljši roditelj. Spretnosti, ki se od staršev pričakujejo ali celo zahtevajo, jih namreč nihče ne uči! Predpostavlja se, da jih vsi že imajo in da jih obvladajo, ker so tudi sami nekoč bili otroci. Program je zasnovan tako, da starše poskuša pomiriti in razbremeniti slabih občutkov in jim ponudi nove izzive pri spoznavanju sebe kot roditelja in svojega otroka.  Otrok ne potrebuje popolnega, pač pa le ‘dovolj dobrega’ roditelja.

Z veščino opazovanja in samoopazovanja starši negujejo in vzgajajo otroka, ga opremljajo za vsa njegova nadaljnja starostna obdobja, tudi za obdobje, ko bo odrasel. Na tak način prenašajo iz generacije v generacijo tudi pomembno zavedanje, da je varna navezanost in harmoničen odnos podlaga za usklajene in spoštljive odnose med ljudmi na splošno.

 

V programu torej skušate doseči ‘varno navezanost’ v družini. Kaj to pomeni?

Pri varni obliki navezanosti med otrokom in starši ima otrok čustveno podporo, tako v obdobjih učenja in raziskovanja kot tudi takrat, ko si želi bližine in zaščite. Starši so ‘z njim’, kar pomeni, da ga sprejemajo, razumejo in zmorejo zdržati odnos z njim tako ob prijetnih kot tudi težkih čustvih in odzivih.

Bilo bi preveč krivično in enostavno trditi, da so le starši odgovorni za razvoj varne navezanosti. Kakšna navezanost se bo oblikovala med otrokom in roditeljem, je namreč odvisna od mnogih dejavnikov, vendar je odnos roditelja do otroka zelo pomemben.

Slog navezanosti (varna, nevarna) ima namreč pomembno vlogo pri preprečitvi razvoja mnogih kasnejših težav in tudi duševnih motenj. Varno navezani in čustveno podprti otroci imajo najboljšo popotnico za uspešno osebno in poklicno življenje.

 

Na kakšen način se program izvaja?

Program Krog varnosti ima zaščiten protokol, kar pomeni, da poteka po smiselnih korakih in na točno določen način. Poteka v majhnih skupinah v osmih srečanjih, ki trajajo po uro in pol na teden, v obdobju dveh mesecev. Na vsakem srečanju si udeleženci ogledajo del programa na filmu Circle of Security-Parenting^©, nato pa starše povabimo, da lahko delijo svoja mnenja in izkušnje. V skupini ne sodimo in ne ocenjujemo, kaj je prav in kaj narobe, ampak skupaj razmišljamo in iščemo različne načine odzivanja na otrokovo vedenje. Otroci so v program vključeni le v mislih in pripovedi svojih staršev ter na srečanjih niso prisotni.

 

Na katere pasti naj bodo starši pri programu Krog varnosti pozorni?

Program, ki traja osem srečanj in se zaključi v dveh mesecih, je kratek program z omejenimi možnostmi, starševstvo pa traja dosti dlje!

Staršem pokažemo osnovna ter splošna znanja in hkrati vaje za krepitev sposobnosti opazovanja. Za razrešitev težjih čustvenih in vedenjskih otrokovih težav je treba najprej ugotoviti razloge za take težave. Pogosto so priporočljivi tudi drugi ukrepi ali načini podpore (npr. individualni pristop obravnave, prostor za reševanje globljih partnerskih težav itd.). Program Kroga varnosti lahko tudi v takih primerih pomaga staršem, da svojega otroka zagledajo kot otroka v stiski, ki potrebuje predvsem njihovo naklonjenost.

Program ne uči tehnik za obvladovanje otrokovega vedenja, ne daje navodil ali nasvetov. In prav tako tudi ne more rešiti tistih stisk otrok in staršev, kjer so razlogi za vedenje drugje in ne v odnosu – ko gre za duševne motnje ali bolezni otrok ali družine.

 

 

Februar, 2014