Se tudi vam zdi, da so pozimi in v slabem vremenu ljudje nekam zagrenjeni ter slabe volje? V jeseni ali pozimi se namreč pri ljudeh pogosto pojavi melanholija, ki odraža veliko željo po svetlobi in tudi sladkarijah, zato govorimo o depresiji zime oz. sezonsko spodbujenem obolenju.

Avtorica: Nika Arsovski

Lokacija, genetika in spol

Ljudje se po večini seveda mnogo bolje počutimo poleti ob vonju borovcev in šumenju morja, medtem ko nas božajo prijetni sončni žarki, kot pa med čofotanjem po plundri ter nizkih temperaturah. To je seveda povsem običajno, vendar pa pri nekaterih posameznikih takšno občutenje prevzema skrajno obliko in prerašča v depresijo. Po nekaterih študijah naj bi bile na uradu predvsem ženske, vendar pa so zato simptomi pri moških veliko izrazitejši.

Spet druge študije poudarjajo vlogo kraja, v katerem smo, saj so ljudje, ki živijo daleč od ekvatorja, veliko dovzetnejši za nastanek sezonske depresije, na kar vpliva manjša količina sončne svetlobe v zimskih in povečana količina v poletnih dneh. Sezonska depresija zato v Sloveniji ni tako zelo pogosta, kot je na primer v ZDA na Aljaski ali v severnejših evropskih državah. Zanemariti pa ne gre niti genetike, saj je možnost za nastanek te vrste depresije pri ljudeh, ki že imajo sorodnike s to vrsto motnje.

Motnja, pogojena z letnimi časi

Sezonska depresija, s polnim imenom sezonska razpoloženjska motnja, obsega depresivne epizode, ki se vsako leto pojavijo v zimskih mesecih kot pomanjkanje sončne svetlobe, zato jo imenujemo tudi zimska depresija, ki pa po navadi mine v spomladanskih ali poletnih dneh. In kakšni so simptomi te z letnimi časi povezane motnje? Poleg klasičnih simptomov, ki so značilni tudi za druge depresivne motnje in obsegajo zmanjšan interes, nespečnost, dekoncentracijo … so za to vrsto značilne še razdražljivost in izčrpanost. Ljudje, ki trpijo za simptomi zimske depresije, so neprestano utrujeni, kljub dolgotrajnemu spancu, opazna je tudi povečana potreba po ogljikovih hidratih, predvsem sladkarijah. Prav slednje to vrsto depresije najmočneje ločuje od ostalih vrst, zaradi napadov lakote, ki so za to motnjo pogosti, pa depresijo spremlja tudi povečana telesna teža.

Za vse so krivi hormoni

Vzroki za nastanek sezonske depresije sicer še niso povsem znani, je pa ta vrsta depresivnega vedenja povezana z vrednostjo hormona melatonina, ki ga v naših možganih proizvaja pinealna žleza oz. češerika. V primeru pomanjkanja sončne svetlobe se namreč sprosti večja količina le-tega, zato se zmanjša proizvodnja hormona sreče, serotonina. Veliko vlogo igra tudi biološka ura, saj manjša količina sončne svetlobe jeseni in pozimi zmoti tudi ritem naše notranje telesne ure, ki prepozna, kdaj bi morali spati ali biti budni. Vsega so seveda krivi tudi kratki dnevi in megla, ki še dodatno poskrbijo za utrujeno in razdražljivo vedenje, ki je lahko tudi posledica pomanjkanja vitamina E. Tega namreč potrebujeta tako koža kot presnova, vendar ga lahko pridobimo le s sončno svetlobo, pomaga pa tudi umetna svetloba moči najmanj 2500 luksov, kar je veliko več kot merijo običajne luči.

Ni vse sezonska depresija

»Pred začetkom zdravljenja katere koli oblike bolezni ali motnje je seveda potrebna natančna diagnostika. Kljub številnim informacijam, ki so danes ljudem dostopne preko spleta in ostalih medijev, mora diagnozo postaviti za to usposobljen strokovnjak. Pogosto se namreč zgodi, da imajo ljudje običajno umirjenost in zmanjšano energetsko stanje za sezonsko depresijo. Prav tako pa se tudi dogaja, da se ljudem, ki tudi sicer kažejo znake depresivnosti ali anksioznosti, v jesenskih in zimskih mesecih stanje občutno poslabša,« pojasnjuje Mitja Perat, terapevt medicinske hipnoze in direktor Inštituta za razvoj človeških virov. Če nam strokovnjak za duševne motnje postavi diagnozo sezonske depresije, nas bo seznanil tudi s potekom zdravljenja.

Po pomoč k strokovnjaku

In kdaj je treba poiskati pomoč usposobljenega zdravnika? »Blažja in krajša obdobja slabšega razpoloženja so seveda normalna, kadar pa zaradi razpoloženja bistveno spremenimo svoje obnašanje, ki vpliva tudi na odnose, je potrebna strokovna usmeritev,« razlaga Mitja Perat. V določenih trenutkih pa zaradi težav ne zmoremo normalno funkcionirati, pojavijo se lahko tudi samomorilne misli in ideje. Takrat je pravi čas, da poiščemo strokovno pomoč, pa tudi kadar se počutimo ujete in vsa naša prizadevanja, da bi izboljšali razpoloženje, niso več uspešna.

Rešitev je v umetni sončni svetlobi …

Zdravljenje poteka s pomočjo svetlobne terapije, pri kateri s pomočjo solarija ali svetlobnih cevi s potrebnim sestavom in močjo pridobivamo umetno »sončno« svetlobo. Zdravniki priporočajo, naj se tem vrstam žarkov izpostavljamo štiri ure na dan, saj že v enem tednu ozdravijo depresijo. Če smo previdni in pazimo, da se na naši koži ne pojavijo opekline, je ta vrsta terapije priporočljiva, če pa izboljšanje ne nastopi v tednu dni, nam zdravnik predpiše še dodatna zdravila. »V določenih primerih pride tudi do kombinacije psihoterapije ali zdravil. Potek zdravljenja je seveda močno odvisen od globine in pridruženih duševnih težav,« razlaga terapevt. Pri resnih depresivnih stanjih je seveda nemogoče pričakovati, da nam bo sončna svetloba depresijo razrešila, saj pomaga le v primeru razširjene zimske depresije.

… pa tudi v pogovoru

»Samopomoč v kateri koli obliki je dobrodošla, kadar nam pomaga. Kadar so težave blažje narave, je lahko že pogovor s človekom, ki mu zaupamo, lahko dovolj. Pomembno sporočilo je, da ko težavam sami nismo kos, poiščemo strokovno pomoč, saj se razpoloženje lahko bistveno poslabša,« svetuje Perat. Depresivno razpoloženje namreč pogosto spremlja tudi razdražljivost, z neprimernim obnašanjem pa lahko poškodujemo tudi tiste odnose, ki so nam sicer v oporo, kar vodi v začaran krog izoliranosti in slabšanja razpoloženja.

Januar 2016