Spolnost je pomemben del partnerskega odnosa, saj je lahko izraz ljubezni in nam daje telesno in duševno ugodje. Spolnost je zdrava, naravna in najpomembnejša aktivnost pri marsikaterem paru!

Avtor: Irena Rahne Otorepec, dr. med., specialistka psihiatrije

Težave in konflikti v odnosu med partnerjema lahko povzročijo težave tudi v njuni spolnosti ter obratno, težave se lahko najprej pojavijo v njunem spolnem življenju in nato vplivajo razdiralno na njun odnos. Zato je pomembno, da pari uredijo težave v odnosu, ne glede na to, na katerem področju njunega življenja se pojavijo. Ker je pomemben del odnosa tudi spolnost, bi se morali pari odkrito pogovarjati in reševati tudi težave v spolnem življenju.

Na spolnost ne smemo gledati ozko in jo videti le kot spolni akt. Obsega tudi ljubkovanje, dotikanje, izražanje nežnosti in druge oblike intimnosti. Običajno je tako, da so moški bolj osredotočeni na sam spolni akt. To lahko pripišemo različnemu dojemanja spolnosti glede na spol. Moški spolno funkcijo doživljajo kot zaporedje faz, torej se začne z vzburjenjem, sledi spolni akt, orgazem, izliv in zaključek. Tisti moški, ki spolnost enači le z zadostno erekcijo za spolni akt, bo imel večje psihične težave, kadar bo erekcija nezadostna. Kdor pa spolnost razume širše in vključuje tudi druge oblike intimnosti med partnerjema, bo v spolnosti lahko užival do konca življenja. Pri ženski spolnost poteka krožno, kar pomeni, da se poželenje lahko pojavi šele po zadostni spolni spodbudi, in tudi spolna želja ni nujna že na začetku. Zelo pomembno je celostno dogajanje, ki privede v spolno izkušnjo. Pogosto je za ženske celo bolj kot sam spolni akt pomembna intimnost, torej ljubkovanje, izražanje nežnosti in ljubezenskih čustev. Nežnost, dotike, ljubkovanje potrebujejo tudi brez spolnega odnosa. Spolni akt jim vedno ne prinese dovolj spolnega zadovoljstva, da bi v spolnosti uživale.

Moški in ženske smo z različnih planetov

Moški in ženski način doživljanja spolnosti pokaže, da smo moški in ženske precej različni ter da različno doživljamo tudi spolnost. Dr. John Gray je že pred leti v svoji knjigi, ki je izšla tudi v slovenščini, zapisal, da smo ženske in moški z različnih planetov: moški so z Marsa, ženske pa z Venere. Ženske običajno veliko govorijo, saj se na ta način tudi sproščajo, Moški pa so velikokrat tihi in so osredotočeni predvsem na to, kar v tistem trenutku počnejo. To seveda še ne pomeni, da se moški ne znajo pogovarjati. Veliko ali malo govoriti še ne pomeni, da se znamo oziroma ne znamo pogovarjati. Pogovor med partnerjema pa je izjemno pomemben za dober odnos. Če se ne pogovarjamo, lahko zelo hitro pride do nesporazuma. In to velja za vsak odnos, ne le za partnerski odnos. Tisti pari, ki se znajo pogovarjati o vseh plateh njunega življenja, se bodo lažje pogovarjali tudi o spolnosti.

Moški in ženske različno doživljamo tudi težave v spolnosti. Motnja erekcije moške psihološko zelo prizadene, saj je zmožnost erekcije za moškega zelo pomembna, ker je tesno povezana z njegovo samopodobo in samozavestjo. Moški zaradi motnje erekcije postanejo zaskrbljeni, napeti, prepričani so, da so v očeh ženske neuspešni, ker je spolno ne morejo zadovoljiti. Motnje erekcije se sramujejo. Celo tako zelo, da se o tem ne marajo pogovarjati niti s svojo partnerko niti z zdravnikom, ki bi jim lahko pomagal. To pa lahko razdiralno vpliva na odnos med partnerjema, lahko vodi celo v izogibanje spolnosti. Po drugi strani se zdi, da so ženske običajno manj zaskrbljene in so bolj pripravljene na reševanje težav ter  partnerju pomagajo poiskati pomoč. Nekatere ženske pa krivdo prevzamejo nase, češ da niso več dovolj privlačne svojemu partnerju. To pa je lahko le še dodaten psihični pritisk na moškega, ki ima običajno že tako ali tako občutke krivde in ga skrbi, da ne bo mogel več spolno zadovoljiti svoje partnerke.

Pomembno je, da se partnerja zmoreta pogovarjati o svojih občutkih, željah in pričakovanjih, pa tudi o skrbeh, dvomih, razočaranjih ter skušata drug drugega razumeti. Ne glede na to, kdo od partnerjev ima spolno motnjo, to vpliva na oba partnerja in je zato to težava para in ne le enega partnerja. Podobno kot se pari pogovarjajo o drugih pomembnih stvareh v življenju in nato sprejmejo skupno odločitev, bi se morali pogovarjati in skupaj reševati tudi težave v spolnosti.

Spolne skrbi, težave, spolne motnje

Kdaj sploh govorimo o spolnih skrbeh, težavah, kdaj pa o spolnih motnjah? Spolnost, njena izraznost in izvedba povzročajo številnim ljudem zaskrbljenost, tesnobo, nelagodje, tremo. Razlika med težavo in motnjo je subjektivna, torej je odvisno od vsakega posameznika, kako jo sprejema in kako psihološko ga ta obremeni. Če se težave kopičijo, z njimi narašča tudi jakost strahu pred pričakovanimi neuspehi, sledi lahko tudi izogibanje spolnim odnosom – takrat ne moremo več govoriti o težavi, ampak o motnji, ki osebo zelo ovira v spolnem življenju, pa tudi pri vsakodnevnih opravilih, saj povzroča stres.

Razlike med težavami in motnjami najbolje ponazorimo s primerom – na primer doživljanjem orgazma pri ženski. Ena ženska ga morda nikdar ne doživi, pa je ta težava ne moti, ker uživa v dotikih in intimnosti spolnega odnosa. Za drugo pa orgazem pomeni spolno izpolnitev in se brez izkušnje orgazma počuti prikrajšano, doživlja ponavljajoče spolno nezadovoljstvo in težava dobi razsežnost motnje. Pri moških je čisto normalno, da imajo kdaj v življenju težavo z erekcijo. Problem nastane, ko se začne ta težava ponavljati, z njo pa narašča jakost psihičnega odziva in erektilna motnja je tu. Osebnostne značilnosti in ranljivosti torej igrajo tu pomembno vlogo. Moški, ki je dovolj samozavesten, se ne bo preveč obremenjeval in bo ob naslednji spolni izkušnji dovolj sproščen ter osredotočen na spolne dražljaje in bo težava z erekcijo minila.

Med najpogostejšimi moškimi spolnimi motnjami sta erektilna motnja ter prezgodnji izliv. Upad spolne želje pri moškem je običajno odraz depresije ali upada moškega spolnega hormona testosterona. Ženske pa imajo najpogosteje težave zaradi pomanjkanja želje po spolnosti, težave z doživljanjem orgazma in bolečinami pri spolnem odnosu. Seveda ni nujno, da je motnja erekcije vedno posledica psihičnih težav, le v približno 20 % primerov so za motnjo erekcije »krivi« psihični dejavniki. V veliki večini primerov – zlasti pri starejših moških – pa je motnja erekcije povezana s telesnimi boleznimi, kot so na primer srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen. Pogosto se oboji dejavniki prepletajo, pri čemer lahko psihološki dejavniki spodbujajo razvoj spolnih težav ali pa jih vzdržujejo.

Zdravljenje spolnih težav in motenj

Moške spolne motnje so precej bolj raziskane od ženskih. Veliko vemo o njihovih vzrokih in posledicah, nekatere pa znamo zdraviti tudi z zdravili. Med najbolj pogostimi moškimi spolnimi motnjami, ki jih znamo zdraviti, je prav motnja erekcije. Kot sem že zapisala, je za moške zmožnost erekcije zelo pomembna, saj s tem povezujejo svojo moškost in svoj ponos. Ker jih motnja erekcije običajno zelo prizadene, je za njih zelo pomembno, da obstaja možnost zdravljenja s tabletami ali pa z drugimi oblikami terapije. To zanje pomeni olajšanje, psihično se postopno razbremenijo, dovolj sprostijo in se jim spolne funkcije povrnejo, tako da zdravila za povrnitev erekcije niso več potrebna.

Kaj pa pri ženskah? Po menopavzi lahko zaradi upada estrogena nožnica postane zelo suha in ženske potožijo zaradi bolečin pri spolnih odnosih – pomagajo lahko določeni lubrikanti na vodni osnovi. Pri bolečih spolnih odnosih pri mlajših pomagajo tudi specifične vaje za sprostitev mišic okoli vhoda nožnice.

Pri psihološko pogojenih spolnih motnjah je pogosto potrebna psihoterapija, ki se začne s pogovorom pri spolnem terapevtu. Kadar gre za par s spolno motnjo, je priporočljivo, da pri terapiji sodelujeta oba, saj cilj terapije ni le odprava spolne motnje, ampak tudi povečanje občutljivosti za spolne potrebe vsakega od njiju, za spreminjanje spolnih stališč, za krepitev spolnega uživanja ter izboljšanje komuniciranja med partnerjema. Potek terapije je odvisen od narave težave, običajno pa bo poskušal spolni terapevt pozornost preusmeriti s spolne težave k prepoznavanju spolnih občutkov obeh partnerjev. V spolni terapiji so pomembne tudi določene terapevtske naloge, ki so zlasti osredotočene na področje ljubkovanja ter sproščene izmenjave spolnih občutkov.

Pogovor s partnerjem in z zdravnikom

Odkrit pogovor med partnerjema o vseh plateh življenja, tudi o spolnosti, lahko reši marsikatero težavo. Spolnost naj ne bo tabu. Ne izogibajte se in ne molčite o tem, kaj vas teži, saj se na ta način odnos lahko samo še poslabša, s partnerjem pa se drug drugemu odtujita. Pri tem običajno trpita oba. Kadar se trudite reševati občutljive in intimne težave, bodite spoštljivi, prijazni in pozorni drug do drugega, pomembna je klima medsebojnega sodelovanja. Spolno zdravje je pomemben vidik zdravja v celoti, zato to ne bi smela biti prezrta tema.

Podobno kot spolnost ne sme biti tabu pri pogovoru med partnerjema, naj tudi ne bo tabu na pregledu pri zdravniku. Prav bi bilo, da bi osebni zdravnik že sam povprašal pacienta tudi po spolnih težavah. Zaradi različnih razlogov to naredijo le redko. Vendar pa naj vas to ne odvrne od tega, da pri svojem osebnem zdravniku ne bi spregovorili o spolnih težavah. Spolne motnje so večinoma ozdravljive, če ne trajajo predolgo in ne naredijo preveč škode na partnerskem odnosu. Spolne težave so pomemben razlog za iskanje pomoči pri zdravniku, ki vas bo znal usmeriti k specialistu urologu, h ginekologu ali pa v bolj poglobljeno psihoterapevtsko obravnavo.