Depresijo pri otrocih in mladostnikih so začeli resno opisovati in obravnavati šele v zadnjih dvajsetih letih. Depresija ni navadna žalost ali potrtost, ki jo po izgubi ali porazu doživi vsak. »Gre za motnjo v delovanju možganov, ki nastane zaradi spremenjene možganske aktivnosti. Psihiatri govorimo o depresiji tedaj, ko motnja prizadene človeka kot celoto – njegovo razpoloženje, njegove misli in telo. Ljudje z depresijo se ne morejo kar tako odločiti in odpraviti svoje slabo počutje,« pojasnjuje dr. Iztok Lešer, dr. med., specialist psihiatrije, ki je svojo pomoč ponudil tudi na spletnih straneh www.psihiater-leser.com. Dodaja še: »Depresija ni znak šibkega značaja. Najverjetneje je dedno pogojena, saj se v posameznih družinah pojavlja pogosteje. Ponavadi jo sproži večji stresni dogodek ali življenjska izguba, na primer smrt v družini, izguba službe, ločitev. Brez zdravljenja je depresija dolgotrajna in ponavljajoča, na srečo pa v večini primerov ozdravljiva. Zboli lahko vsak, ne glede na starost ali socialni položaj.«

Avtor: Katja Mohorič

Trpi lahko cela družina

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu več kot 100 milijonov depresivnih bolnikov. »Depresija večkrat prizadene odrasle ženske kot moške, srečujemo pa jo tudi pri mladostnikih in celo otrocih. Za depresivne je značilno, da slabše premagujejo obremenitve in strese. Ker zaradi depresivnosti enega družinskega člana lahko trpi cela družina, je pomembno vedeti, da zdravljenje pomaga pri večini bolnikov v nekaj tednih, brez zdravljenja pa lahko traja mesece ali leta in povzroča nepotrebno trpljenje,« pojasnjuje dr. Lešer.

Depresija pri otrocih in mladostnikih

»Pri otrocih in mladostnikih je včasih težko ločiti normalno fazo odraščanja od depresivnosti. Pri predšolskih otrocih je praktično ne opisujemo. Depresivni otroci v nižjih razredih osnovne šole tožijo predvsem o telesnih težavah ali bolečinah in so lahko tudi na videz telesno bolni. Ne želijo v šolo, so utrujeni, se pretirano oklepajo staršev ali se brez razloga bojijo različnih stvari, na primer tega, da bosta starša odšla ali umrla. Starejši otroci trmarijo, imajo težave z učenjem, so odklonilni, odrezavi in se počutijo nerazumljene. Depresivni mladostniki so še bolj uporniški, izostajajo iz šole, popuščajo pri učenju, zlorabljajo alkohol, droge, odklanjajo ponujeno pomoč, so lahko agresivni ali razmišljajo celo o samomoru. Pod vsem tem se skrivajo globoki občutki žalosti, strahu, nemoči in trpljenja,« pojasnjuje dr. Lešer in dodaja, da se z zdravljenjem depresije pri otrocih in mladostnikih ukvarja zdravnik specialist – pedopsihiater.

Znaki

Simptomi in znaki depresije so žalost, tesnoba in občutek praznine, pesimizem in obup, občutki krivde, manjvrednosti in nemoči, zmanjšano zanimanje za prijetne aktivnosti, hobije in stvari, pri katerih je bolnik dotlej užival, pomanjkanje energije, utrudljivost, nemir in razdražljivost, nespečnost, zgodnje jutranje prebujanje ali pretirano spanje, izguba apetita in znižanje telesne teže ali pretiran vnos hrane in dvig telesne teže, prebavne motnje, glavobol in druge kronične bolečine, motnje koncentracije in spomina, misli o smrti in samomoru ali celo poskusi samomora. Posameznik ima lahko več različnih simptomov. Njihova izraženost in globina se sčasoma spreminjata. Depresija se pogosteje pojavlja v posameznih družinah, zato strokovnjaki menijo, da gre za podedovano nagnjenost k razvoju te motnje. Vendar ne zbolijo vsi otroci depresivnih staršev.

Zakaj se depresija pojavi?

Človeški možgani vsebujejo preko 500 milijonov živčnih celic – nevronov, ki med seboj komunicirajo preko živčnih končičev – sinaps. V sinapsah so posebne kemične snovi – nevrotransmiterji, katerih količina in sestava vplivata na komunikacijo med nevroni ter neposredno na mišljenje, čutenje in doživljanje sveta okrog sebe. Znanstvenikom je uspelo dokazati, da imajo depresivni bolniki spremenjeno količino in razmerja med nekaterimi nevrotransmiterji v možganih. Na podlagi tega so lahko začeli izdelovati uspešna zdravila proti depresiji. K depresiji pripomore tudi nizka samozavest in slaba samopodoba, negativen odnos in črnogled pogled na svet ter preobremenjenost s stresom. Začetek depresije lahko sproži nenadna resna izguba, npr. smrt staršev, ločitev, hude skrbi zaradi težavnega odnosa z bližnjim ali druga pomembna sprememba. Najpogosteje mu botruje kombinacija genetskih in psiholoških dejavnikov ter dejavnikov okolja.

Kako poteka zdravljenje?

Prvi korak zdravljenja je pregled pri zdravniku. Ta najprej izključi nekatere bolezni in zdravila, ki lahko povzročijo depresiji podobne simptome, nato postavi diagnozo in začne z zdravljenjem. Pri tistih, ki imajo blago obliko depresije, lahko učinkuje že samo psihoterapija – pogovor in svetovanje, zmerno in hudo izražene depresije pa je potrebno zdraviti z zdravili. »Psihiatri si dandanes pomagamo s kombinacijo antidepresivov in psihoterapije. Na razpolago imamo številna učinkovita antidepresivna zdravila, ki popravijo neravnovesje nevrotransmiterjev v možganih. Zdravila učinkujejo približno enako, razlikujejo se le po stranskih učinkih. Ko pride do izboljšanja, želijo bolniki prenehati z jemanjem zdravil.

Depresija se rada ponovi, zato zdravniki svetujemo, da se antidepresivno terapijo nadaljuje še 4-6 mesecev po tem, ko se stanje že izboljša. 4-6 mesecev se sliši dolgo, vendar se motnje v sinapsah možganskih celic tako res dobro popravijo, možnost ponovitve depresije pa veliko manjša,« pojasnjuje dr. Lešer in poudarja, da zajema učinkovito zdravljenje depresije sodelovanje otroka, staršev, šole in zdravnika.

Kako lahko pomagajo starši?

Dr. Lešersvetuje, da se je potrebno težav lotiti z mirnim pogovorom. »Določite in pojasnite pravila in omejitve glede izhodov, alkohola, vedenja doma in v šoli in podobno. Mladostnik naj natančno ve, kaj od njega pričakujete. Pojasnite mu, da meje postavljate zato, ker ga imate radi. Določite, kakšne bodo posledice neustreznega vedenja. Bodite pri tem dosledni in vztrajni. Posledice naj bodo razumne – na primer zmanjšanje ali začasna ukinitev ugodnosti, ki jih ima. Z večjo otrokovo zrelostjo razširite omejitve in prenesite nanj več odgovornosti. Predvsem pa bodite dober vzor svojemu mladostniku. Zelo pomembno je, da pri vzgoji in postavljanju meja poskušate najti ravnovesje med otrokovo neodvisnostjo na eni ter njegovimi odgovornostmi in obveznostmi na drugi strani.«

Optimizem zdravi

Depresija povzroči, da se otroci in mladostniki počutijo izčrpane, manjvredne, nemočne in žalostne. Nekatere pripeljejo takšna občutja na rob obupa. Dr. Lešer svetuje naslednje: »Pomembno je vedeti, da so negativne misli in občutki sestavni del depresije in da ne odražajo realnosti. Negativne misli praviloma minejo, ko začno delovati zdravila. Do takrat je pomembno, da opravljajo svoje delo v skladu z zmožnostmi. Zelo pomembno je druženje z vrstniki, sodelovanje v aktivnostih, ki dvigajo razpoloženje, opravljanje fizičnih aktivnosti, obisk kina, tekme ali sodelovanje pri religioznih, kulturnih ali drugih prireditvah. Potrebno je veliko optimizma, saj se razpoloženje popravlja počasi.