Nihče se ne počuti preveč dobro, kadar ga težijo prebavne težave. Zbadanje v trebuhu, zvijanje in nenehen obisk stranišča ali pa večdnevno zaprtje – vse to so znaki, ki nam pošteno otežijo vsakdan. Urejena prebava je namreč ključnega pomena za dobro počutje. In kaj lahko za to naredite sami? Se lahko prebavnim težavam v celoti izognemo? Kako se lahko učinkovito »spopadete« z drisko ali zaprtjem? Preberite si v prispevku.

Avtorica: Nika Arsovski

Ob misli na prebavne težave zagotovo najprej pomislite na motnje v odvajanju blata, bodisi prepogoste ali preredke, ali pa na nelagodje v zgornjem predelu trebuha, tiščanje, napihnjenost oz. napenjanje. Občutek polnosti želodca, napenjanje po hrani, slabost in spahovanje so le nekatere izmed želodčnih težav, ki lahko spremljajo bolečine v predelu trebuha ali v spodnjem delu prsnega koša.

Pogosto ni mogoče določiti bolezenskih sprememb, ki bi bile vzrok prebavnih težav (kljub temu pa so prisotne težave, ki posamezniku otežujejo vsakdan), v tem primeru govorimo o funkcionalnih motnjah prebavil. Med najpogostejše sodi sindrom razdražljivega črevesja, ki se predvsem pri ženskah pogosto izrazi z napihnjenostjo oz. trebuhom, ki spominja na nosečnost.

Največkrat se težave pojavijo čez dan, ko trebuh postaja vse bolj napet in napihnjen. Prav napihnjenost je pogosta spremljevalka prebavnih težav, spremljajo jo nelagodje v trebuhu, vetrovi in povečan obseg trebuha. Pojavi se takoj po obroku ali kasneje in je posledica presežka plinov v prebavnem traktu, ki se lahko pojavi ob prekomernem vnosu plinov v telo (gazirane pijače itd.) ali ob povečani proizvodnji plinov v prebavilih (bakterijska razgradnja neprebavljene hrane).

Tudi napenjanje je nadvse neprijeten odraz prebavnih težav, poleg bolečin v trebuhu pa vetrovi marsikoga spravljajo tudi v zadrego. V našem prebavnem sistemu je sicer venomer prisotna posamezna količina plinov, saj človek v povprečju proizvede med 0,5 in 1,5 litra plinov dnevno. Običajno od desetkrat do dvajsetkrat dnevno izpustimo vetrove iz črevesja, povečini pline brez vonja, kot so dušik, vodik, ogljikov dioksid, metan in kisik. Neprijeten vonj je namreč posledica prisotnosti drugih spojin v plinu, npr. žveplovih spojin, skatola itd., katerih delež je odvisen od prehrane in aktivnosti bakterij debelega črevesa. Povečana produkcija plinov v črevesju privede so napihnjenosti in napenjanja.

Okužbe z bakterijami, preobčutljivost na hrano … tudi stres

Med najpogostejše prebavne motnje sodi driska, ki je stanje pogostega odvajanja mehkega ali tekočega blata v frekvenci več kot trikrat dnevno. Ločimo akutno in kronično drisko – prva traja manj kot dva tedna in je največkrat posledica okužbe z bakterijami oz. virusi, kronična driska pa je lahko posledica motenj v absorpciji hranil, kar lahko privede do pomanjkanja posameznih hranil v telesu, v napredovani obliki pa tudi do izgube teže.

»Driska je lahko posledica številnih dejavnikov. Najpogostejši vzroki vključujejo okužbe s patogeni, kot so bakterije, virusi in paraziti. Na primer, norovirus, rotavirus, salmonela in E. coli, kampilobakter so pogosti povzročitelji driske. Te okužbe se lahko prenašajo s hrano, vodo ali od osebe do osebe. Pogosto je driska tudi posledica preobčutljivosti na hrano. Nekateri ljudje so občutljivi na določeno hrano, kar lahko povzroči drisko. Na primer, laktozna intoleranca povzroči drisko po zaužitju mlečnih izdelkov in celiakija povzroči drisko ter napenjanje po zaužitju hrane z glutenom,« pojasnjuje Erik Vidmar, dr. med., spec. interne medicine iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Gorici.

V nadaljevanju našteje še nekaj pogostih vzrokov za pojav driske. Le to lahko sprožijo tudi nekatera zdravila, kot so antibiotiki, antacidi, nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) in nekateri antidepresivi. Driska je lahko pri nekaterih posameznikih tudi posledica alergije na hrano, med najpogostejše alergene sodijo mlečni izdelki, jajca, arašidi, ribe in morski sadeži. Prav tako je lahko tekoče oz. mehko blato in prekomerno odvajanje le tega posledica stresa ali tesnobe. Poleg omenjenih razlogov pa lahko drisko povzročajo še prehranske motnje, kronične vnetne črevesne bolezni, tudi rak črevesja.

Probiotiki za ravnovesje črevesne mikroflore

Ob pojavu driske naše telo z blatom izloči velike količine tekočine, zaradi česar je treba le to ustrezno nadomestiti. Na neurejeno prebavo blagodejno vplivajo pijače z veliko vsebnostjo elektrolitov, kot so kokosova voda, prav tako pa tudi izotonične pijače. V času driske si lahko pomagamo z uživanjem banan ali belega riža.

Prav tako se priporoča tudi uživanje probiotičnih bakterij, ki lahko skrajšajo potek same driske. Probiotiki namreč pripomorejo k vzpostavljanju ravnovesja črevesne mikroflore, zato jih je priporočljivo uživati tudi v primeru, da težav z drisko nimamo. Probiotične bakterije se med seboj razlikujejo, zato se pred nakupom v lekarni pozanimajte, katere so najprimernejše za vašo težavo.

Pri zaprtju ni pomembno le število tedenskih odvajanj

Tudi oteženo in poredko odvajanje blata lahko negativno vpliva na naše počutje. Zaprtje je pogosto predvsem pri otrocih, prav lahko pa se pojavi tudi pri odraslih. Prepoznamo ga po trdem blatu, ki ga pogosto spremljajo poškodbe sluznice v predelu zadnjika, saj se pri odvajanju dodatno napenjamo. Prisotne so tudi bolečine v trebuhu, neprijetno napenjanje, lahko tudi uhajanje blata.

Pri zaprtju ni pomembno le število tedenskih odvajanj – manj kot dvakrat tedensko, temveč tudi omenjeni simptomi, ki so posledica nerednega odvajanja blata. Zaprtje je lahko posledica uživanja posameznih zdravil (npr. z vsebnostjo kalcija, močni analgetiki ali antidepresivi) ali pa sprememb v prehrani oz. telesni dejavnosti. Prav tako je lahko posledica motenj hranjenja ali nekaterih nevroloških obolenj, kot je multipla skleroza. Obstaja še vrsta drugih dejavnikov za pojav zaprtja, med drugim tudi stres.

Vlaknine, telesna dejavnost, primeren vnos tekočine …

»Zaprtje lahko povzročijo različni dejavniki, vključno s pomanjkanjem vlaknin in tekočine v prehrani, premalo gibanja, uporaba nekaterih zdravil,« pojasni sogovornik iz novogoriške bolnišnice. Ob tem predstavi nekaj nasvetov, ki so nam lahko v primeru oteženega odvajanja blata v pomoč.

Za začetek lahko povečate vnos vlaknin v telo, saj vlaknine pripomorejo k povečanju prostornine blata in pospešijo prebavo s hitrejšim prehajanjem hrane skozi črevesje: »V svojo prehrano dodajte živila, kot so polnozrnata žita, sveže sadje in zelenjava, stročnice, oreščki in semena. Priporočena dnevna količina vlaknin za odrasle je 25–30 gramov.«

Prav tako svetuje pitje zadostnih količin tekočine, predvsem vode in zeliščnih čajev, ki pomagajo zmehčati blato in olajšajo prebavo. »Poskusite piti vsaj osem kozarcev vode na dan in se izogibajte pitju preveč kave in alkoholnih pijač, ki lahko dehidrirajo telo,« pojasni sogovornik. Istočasno svetuje tudi zadostno mero telesne dejavnosti: »Telesna dejavnost lahko pomaga spodbuditi prebavni sistem in izboljšati prebavo. Poskusite vsaj 30 minut na dan nameniti hoji, kolesarjenju, plavanju ali drugim dejavnostim, ki vam ustrezajo.«

V primeru zaprtja si lahko pomagamo tudi z naravnimi odvajali, kot so laneno seme, aloe vera, sena in indijski trpotec (psyllium), ki pomagajo pospešiti prebavo in izboljšajo gibljivost črevesja. Tudi pri zaprtju si lahko pomagamo z uživanjem probiotikov in prebiotikov, posežemo pa lahko tudi po blagih odvajalnih zdravilih, kot so glicerinske svečke ali laktulozni sirup, ki pomagajo zmehčati blato in olajšajo prebavo.

Na kakšen način lahko sami poskrbimo za zdravo prebavo?

Dr. Erik Vidmar navaja pet nasvetov, s katerimi se lahko v večji meri izognemo prebavnim težavam in poskrbimo za zdravje našega prebavnega sistema.

Uživanje uravnotežene prehrane

Prvi in najpomembnejši korak k zdravi prebavi je uživanje uravnotežene prehrane. Naša prehrana naj bi vključevala zadostno količino vlaknin, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, stročnicah, oreščkih in semenih. Vlaknine pomagajo spodbujati prebavo, zmanjšujejo tveganje za zaprtje ter pomagajo ohranjati zdravje črevesja. Poleg tega naj bo prehrana čim bolj raznolika, saj boste le tako dobili dovolj hranilnih snovi, ki jih vaše telo potrebuje. Izogibajte se prekomernemu uživanju maščob, sladkorja in predelane hrane, saj lahko povzroči težave s prebavo.

Pitje zadostnih količin vode

Uživanje zadostnih količin tekočin/vode je ključno za zdravo prebavo. Voda pomaga ohranjati mehko blato in preprečuje zaprtje. Na dan je priporočljivo popiti vsaj osem kozarcev vode, vendar je količina odvisna od starosti, spola, teže in ravni dejavnosti.

Redna telesna dejavnost

Redna telesna dejavnost lahko izboljša prebavo. Gibanje pomaga spodbujati peristaltiko, kar pomeni, da se hrana hitreje premika skozi prebavni trakt. Poleg tega lahko vadba pomaga pri izboljšanju prebave hrane in preprečuje zaprtje. Priporočljivo je vsaj 30 minut zmerno intenzivne vadbe petkrat na teden.

Izogibajte se nezdravim navadam

Kajenje, prekomerno uživanje alkohola in prehranjevanje s hitro hrano lahko negativno vplivajo na prebavo. Kajenje lahko povzroči vnetje v prebavilih, alkohol lahko povzroči prebavne motnje, prehranjevanje s hitro hrano pa lahko vodi v zaprtje. Izogibajte se tem nezdravim navadam za zdravje vaše prebave.

Izbirajte probiotično hrano

Probiotična hrana vsebuje koristne bakterije, ki lahko pomagajo spodbuditi zdravo prebavo. Vključitev živil, kot so jogurt, kefir, kislo zelje, kombuša in kimči, lahko pomaga vzpostaviti ravnovesje dobrih bakterij in zdrave črevesne flore.

»V svojo prehrano dodajte živila, kot so polnozrnata žita, sveže sadje in zelenjava, stročnice, oreščki in semena. Priporočena dnevna količina vlaknin za odrasle je 25–30 gramov.«

ABC

A Človek v povprečju proizvede med 0,5 in 1,5 litra plinov dnevno.

B Tako zaprtje kot driska sta lahko tudi posledica stresa.

C Telesna dejavnost pripomore tudi k zdravi prebavi.