December, še posebno prazniki, je za nas lep in čaroben čas, za naš želodec pa običajno napet in stresen. Skoraj vsak človek v prazničnih dneh naredi kakšno od napak, ki se nam takoj maščuje z bolečinami v želodcu. Preveč hrane, preveč cigaret, preveč popitega alkohola in za nameček še nekoliko več skodelic kave, da nas postavi na noge. Želodec nam seveda napove vojno; s kislino, zgago, bolečinami, zaprtjem ali drisko. Je ljubezen do sebe v tem, da pojemo in popijemo vse, kar vidimo in se nam zahoče, ali v tem, da se za kaj prikrajšamo in raje kot na kvantiteto stavimo na kvaliteto? Strokovnjakinja Jasna Volfand, dr. med., specialist internist, nam je povedala nekaj koristnih in konkretnih informacij in nasvetov, kako s pomočjo zmernosti pomagati svojemu želodcu, da ne kapitulira.

Avtorica: Vesna Vilčnik

Kako pogoste so želodčne težave med Slovenci?

Ocenjujemo, da se približno vsak četrti Slovenec vsaj enkrat v letu sreča z nelagodjem v želodcu. Večinoma težave hitro minejo in jih oboleli rešijo sami, približno četrtina pa mora zaradi tega k zdravniku. Zdravnik jim predpiše zdravila ali jih napoti na nadaljnje preiskave.

So težave z želodcem bolj duševnega ali telesnega izvora?

Običajno sovpade več različnih dejavnikov. Včasih je res pomembna duševna preobremenjenost, ki vpliva na način gibanja želodca in prebavil in povzroča tudi večje izločanje kisline in drugo. Slovenci imamo zanimivo besedno zvezo, pravimo, da »se žremo«. Kar pravi ta rek, drži; preveliko izločanje kisline ob stresu res lahko povzroči tudi rane na želodcu in dvanajstniku. Seveda pa gre dostikrat za različne organske bolezni, na primer vnetje želodca, ki ga povzroča bakterija Helicobacter pylori. Ta bakterija pripomore tudi k nastanku ulkusov želodca in dvanajstnika, v kasnejših letih pa tudi želodčnega raka. Vzrok za bolečine v želodcu so lahko tudi zdravila, predvsem nekatera protibolečinska zdravila lahko poškodujejo želodec in dvanajstnik. Pogosto pa si bolečine povzročimo sami, predvsem z nezmernostjo pri hranjenju in nepravilno izbiro hrane.

Lahko opredelite vrste bolečin želodca?

Različne vrste težav v zvezi z zgornjim delom prebavil skupno imenujemo dispepsija. Pod tem imenom razumemo skupek različnih simptomov, na primer slabost, občutek zgodnje sitosti, občutek polnosti v zgornjem delu trebuha, napihovanje, spahovanje ali siljenje na bruhanje, bolečina v žlički. Dostikrat se temu pridruži še zgaga oziroma pekoč občutek za prsnico in v grlu.

Kaj povzroča zgago? Je zgaga lahko predhodnik refluksne bolezni?

Zgaga je eden od simptomov gastroezofagealne refluksne bolezni, ki jo označujemo s kratico GERB in je posledica zatekanja kisle želodčne vsebine v požiralnik. Nekateri lahko to čutijo kot bolečino v žrelu ali pa tiščanje visoko v žlički; pogosto se pridruži še spahovanje, vračanje kisline in hrane v usta, kašelj in drugo.

Ob praznikih se družina zbere za mizo in včasih preveč pojemo. Kako se počuti naš želodec, če vnašamo preveč hrane, in kako ga lahko pomirimo?

Preveliki obroki običajno poslabšajo predvsem simptome gastroezofagealne refluksne bolezni. Bolj ko je želodec poln, bolj se nehote odpira tudi zgornja mišica zapiralka in hrana, pomešana s kislino in prebavnimi sokovi, se znajde v spodnjem delu požiralnika. Požiralnik pa ni pripravljen za prenašanje kisline in zato se ob tem kaj hitro naredijo ranice, ki povzročajo bolečino. Tudi sam želodec se upira, če je hrane preveč. Raztezanje želodčne stene vzbuja občutek napetosti, pritiska, tiščanja, včasih sproži tudi krče. Seveda pa se prevelike količine hrane tudi slabo in počasi prebavljajo, kar povzroča napihovanje, pline, tudi zaprtje.

Kaj se dogaja z našim želodcem ob pitju alkohola in kdaj je potrebno spiranje želodca?

Spiranje želodca je osnovni ukrep pri hudih zastrupitvah, kot jih žal pri nas pogosto srečujemo ravno v času praznikov, ko ljudje spijejo več alkohola. Tudi ob veselih dogodkih ni dobro prekoračiti varne meje pitja alkohola, ki znaša za ženske eno enoto in za moške dve enoti dnevno oziroma ob posebnih priložnostih do tri enote za ženske in pet enot za moške. Pri tem štejemo za eno enoto 10 g alkohola, torej približno 1 dl vina, 0,3 dl žganih pijač ali 2,5 dl piva.

Za zdrav želodec je najbrž pomembna redna prehrana. Kolikokrat na dan naj bi jedli in kdaj najkasneje zvečer?

Za želodec je ugodna prehrana večkrat dnevno v manjših obrokih. Pri tem je smiselno, da je večerni obrok lahek in da ga zaužijemo najmanj tri ure pred spanjem, da s tem preprečimo dvigovanje kisle želodčne vsebine v požiralnik.

Kako lahko reguliramo kislino v želodcu? Kakšno hrano priporočate ljudem, ki imajo preveč kisline, in tistim, ki je imajo premalo?

Pretirane količine kisline v želodcu dostikrat niso toliko povezane z zaužito hrano kot z drugimi škodljivimi dejavniki. Izrazito slabo na kislost v želodcu vplivajo stres, kajenje, tudi pitje alkoholnih pijač. Tudi bolnikom z želodčnimi težavami danes svetujemo splošno zdravo prehrano, torej pusto meso, ribe, veliko zelenjave, sadja, morda je bolje, da ga v času hujših težav uživajo kuhanega. Še bolj kot drugi se morajo izogibati pregretim maščobam, torej ocvrtim, praženim jedem. Včasih poslabšajo težave tudi močno kisle jedi ali zelo sladki prigrizki, kava in nekateri sadni sokovi. Poleg tega pa mora vsak prilagoditi prehrano svojim posebnostim, alergijam in drugim preobčutljivostim.

Nekatere želodčne težave lahko zdravimo z zdravili brez recepta. Nam lahko poveste nekoliko več o zdravilih, ki nevtralizirajo ali zavrejo želodčno kislino?

V grobem lahko zdravila razdelimo v dve skupini: na tiste, ki nevtralizirajo že izločeno kislino, in na tiste, ki zmanjšujejo izločanje kisline. Prva so najbolj in tudi najdlje poznana. Gre za klasične antacide, ki delujejo podobno kot soda bikarbona in izničijo vpliv kisline, včasih tudi naredijo oblogo, ki steno želodca in požiralnika nekoliko zaščiti pred škodljivostmi. Njihova prednost je hiter učinek, ki pa žal tudi hitro popusti. Zato je najbolje, če jih vzamemo hkrati z zdravili, ki zmanjšajo izločanje kisline, to so H2 antagonisti in zaviralci protonske črpalke. Tudi te za nekaj dni lahko kupimo brez recepta in nam lahko pomagajo prebroditi praznike. Daljšo terapijo pa mora odrediti zdravnik, da se s tem ne prikrijejo znaki kakih težjih bolezni.

Najbrž moramo biti pozorni tudi na jutra, še posebno če jemljemo kakšna zdravila ali če imamo navado na tešče piti kavo?

Vsako zdravilo ima predpisan način uporabe. Nekatere moramo vzeti na tešče, tiste z agresivnejšim delovanjem pa je bolje vzeti po obroku. Tudi kava na tešče ni najboljša navada, bolje se prileže po primernem zajtrku.

Se mora človek, ki ima želodčne težave, povsem odpovedati začinjeni hrani ali je začinjena hrana lahko tudi zdravilo?

V času želodčnih težav bodo ostre začimbe prav gotovo poslabšale počutje. Dokler je vse v redu, pa marsikdaj tudi pikantna hrana ugodno vpliva na prebavila, saj lahko spodbuja izločanje prebavnih sokov in uravnava gibanje prebavil.

Kaj pa če so bolečine v želodcu dolgotrajnejše? Kdaj je čas, da obiščemo zdravnika?

K zdravniku moramo nujno, če bruhamo kri oziroma kavni usedlini podobno vsebino ali če opazimo povsem črno blato. Prav tako se bomo k zdravniku napotili takoj v primeru hudih bolečin, pri blažjih težavah pa si lahko poskušamo pomagati sami z zdravili in lažjo hrano. Če simptomi ne preminejo v dveh tednih, bo gotovo potreben pogovor z zdravnikom.

Kdaj je smiselno iti na gastroskopijo?

Za gastroskopijo se takoj odločimo predvsem pri bolnikih po 45. letu, ki imajo težave prvič, ali pa ob prisotnosti simptomov alarma: znaki krvavitve, slabokrvnost, oteženo požiranje, hujšanje. Pri ostalih bo tudi zdravnik najprej poskušal težave umiriti z zdravili. Če pa po dveh tednih zdravljenja ne bo bolje in vzrok za težave še ne bo znan, bo prav tako potrebna gastroskopija.