Iščite po prispevkih
Avtorica: Vesna Vilčnik
Ocenjujemo, da se približno vsak četrti Slovenec vsaj enkrat v letu sreča z nelagodjem v želodcu. Večinoma težave hitro minejo in jih oboleli rešijo sami, približno četrtina pa mora zaradi tega k zdravniku. Zdravnik jim predpiše zdravila ali jih napoti na nadaljnje preiskave.
Običajno sovpade več različnih dejavnikov. Včasih je res pomembna duševna preobremenjenost, ki vpliva na način gibanja želodca in prebavil in povzroča tudi večje izločanje kisline in drugo. Slovenci imamo zanimivo besedno zvezo, pravimo, da »se žremo«. Kar pravi ta rek, drži; preveliko izločanje kisline ob stresu res lahko povzroči tudi rane na želodcu in dvanajstniku. Seveda pa gre dostikrat za različne organske bolezni, na primer vnetje želodca, ki ga povzroča bakterija Helicobacter pylori. Ta bakterija pripomore tudi k nastanku ulkusov želodca in dvanajstnika, v kasnejših letih pa tudi želodčnega raka. Vzrok za bolečine v želodcu so lahko tudi zdravila, predvsem nekatera protibolečinska zdravila lahko poškodujejo želodec in dvanajstnik. Pogosto pa si bolečine povzročimo sami, predvsem z nezmernostjo pri hranjenju in nepravilno izbiro hrane.
Različne vrste težav v zvezi z zgornjim delom prebavil skupno imenujemo dispepsija. Pod tem imenom razumemo skupek različnih simptomov, na primer slabost, občutek zgodnje sitosti, občutek polnosti v zgornjem delu trebuha, napihovanje, spahovanje ali siljenje na bruhanje, bolečina v žlički. Dostikrat se temu pridruži še zgaga oziroma pekoč občutek za prsnico in v grlu.
Zgaga je eden od simptomov gastroezofagealne refluksne bolezni, ki jo označujemo s kratico GERB in je posledica zatekanja kisle želodčne vsebine v požiralnik. Nekateri lahko to čutijo kot bolečino v žrelu ali pa tiščanje visoko v žlički; pogosto se pridruži še spahovanje, vračanje kisline in hrane v usta, kašelj in drugo.
Preveliki obroki običajno poslabšajo predvsem simptome gastroezofagealne refluksne bolezni. Bolj ko je želodec poln, bolj se nehote odpira tudi zgornja mišica zapiralka in hrana, pomešana s kislino in prebavnimi sokovi, se znajde v spodnjem delu požiralnika. Požiralnik pa ni pripravljen za prenašanje kisline in zato se ob tem kaj hitro naredijo ranice, ki povzročajo bolečino. Tudi sam želodec se upira, če je hrane preveč. Raztezanje želodčne stene vzbuja občutek napetosti, pritiska, tiščanja, včasih sproži tudi krče. Seveda pa se prevelike količine hrane tudi slabo in počasi prebavljajo, kar povzroča napihovanje, pline, tudi zaprtje.
Spiranje želodca je osnovni ukrep pri hudih zastrupitvah, kot jih žal pri nas pogosto srečujemo ravno v času praznikov, ko ljudje spijejo več alkohola. Tudi ob veselih dogodkih ni dobro prekoračiti varne meje pitja alkohola, ki znaša za ženske eno enoto in za moške dve enoti dnevno oziroma ob posebnih priložnostih do tri enote za ženske in pet enot za moške. Pri tem štejemo za eno enoto 10 g alkohola, torej približno 1 dl vina, 0,3 dl žganih pijač ali 2,5 dl piva.
Za želodec je ugodna prehrana večkrat dnevno v manjših obrokih. Pri tem je smiselno, da je večerni obrok lahek in da ga zaužijemo najmanj tri ure pred spanjem, da s tem preprečimo dvigovanje kisle želodčne vsebine v požiralnik.
Pretirane količine kisline v želodcu dostikrat niso toliko povezane z zaužito hrano kot z drugimi škodljivimi dejavniki. Izrazito slabo na kislost v želodcu vplivajo stres, kajenje, tudi pitje alkoholnih pijač. Tudi bolnikom z želodčnimi težavami danes svetujemo splošno zdravo prehrano, torej pusto meso, ribe, veliko zelenjave, sadja, morda je bolje, da ga v času hujših težav uživajo kuhanega. Še bolj kot drugi se morajo izogibati pregretim maščobam, torej ocvrtim, praženim jedem. Včasih poslabšajo težave tudi močno kisle jedi ali zelo sladki prigrizki, kava in nekateri sadni sokovi. Poleg tega pa mora vsak prilagoditi prehrano svojim posebnostim, alergijam in drugim preobčutljivostim.
V grobem lahko zdravila razdelimo v dve skupini: na tiste, ki nevtralizirajo že izločeno kislino, in na tiste, ki zmanjšujejo izločanje kisline. Prva so najbolj in tudi najdlje poznana. Gre za klasične antacide, ki delujejo podobno kot soda bikarbona in izničijo vpliv kisline, včasih tudi naredijo oblogo, ki steno želodca in požiralnika nekoliko zaščiti pred škodljivostmi. Njihova prednost je hiter učinek, ki pa žal tudi hitro popusti. Zato je najbolje, če jih vzamemo hkrati z zdravili, ki zmanjšajo izločanje kisline, to so H2 antagonisti in zaviralci protonske črpalke. Tudi te za nekaj dni lahko kupimo brez recepta in nam lahko pomagajo prebroditi praznike. Daljšo terapijo pa mora odrediti zdravnik, da se s tem ne prikrijejo znaki kakih težjih bolezni.
Vsako zdravilo ima predpisan način uporabe. Nekatere moramo vzeti na tešče, tiste z agresivnejšim delovanjem pa je bolje vzeti po obroku. Tudi kava na tešče ni najboljša navada, bolje se prileže po primernem zajtrku.
V času želodčnih težav bodo ostre začimbe prav gotovo poslabšale počutje. Dokler je vse v redu, pa marsikdaj tudi pikantna hrana ugodno vpliva na prebavila, saj lahko spodbuja izločanje prebavnih sokov in uravnava gibanje prebavil.
K zdravniku moramo nujno, če bruhamo kri oziroma kavni usedlini podobno vsebino ali če opazimo povsem črno blato. Prav tako se bomo k zdravniku napotili takoj v primeru hudih bolečin, pri blažjih težavah pa si lahko poskušamo pomagati sami z zdravili in lažjo hrano. Če simptomi ne preminejo v dveh tednih, bo gotovo potreben pogovor z zdravnikom.
Za gastroskopijo se takoj odločimo predvsem pri bolnikih po 45. letu, ki imajo težave prvič, ali pa ob prisotnosti simptomov alarma: znaki krvavitve, slabokrvnost, oteženo požiranje, hujšanje. Pri ostalih bo tudi zdravnik najprej poskušal težave umiriti z zdravili. Če pa po dveh tednih zdravljenja ne bo bolje in vzrok za težave še ne bo znan, bo prav tako potrebna gastroskopija.