Iščite po prispevkih
Avtor: N. V.
To je ena pogostejših in med najbolj razširjenimi želodčnimi težavami, vzroki zanjo pa so številni: od preobremenjenosti želodca zaradi prevelikih količin težko prebavljivih in preveč začinjenih jedi, gastritis lahko nastane zaradi prevelike ali premajhne količine želodčne kisline v želodcu, tudi čezmerno pitje alkohola in kave ter kajenje so lahko vzrok zanj, pa še prehrana s premalo vitamini in prehrana, bogata z mastnimi in s kislimi živili.
Vnetje želodčne sluznice se pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki se neredno hranijo, sprožijo pa ga lahko tudi nekatera zdravila, ki sluznico vzdražijo. In tudi stres, tako pogost in nadležen spremljevalec sodobnega človeka, je tudi pri vnetju želodčne sluznice nekakšen sprožilec.
Na vnetje želodčne sluznice kaže splošno slabo počutje, občutek nelagodja v predelu trebuha, pekoč občutek oziroma zgaga, na pritisk občutljiv želodec, obložen jezik in neprijeten zadah.
Akutna stanja vnetja želodčne sluznice spremljajo včasih še slabosti in krči, kadar je želodec prazen, ter spahovanje. Tako imenovani kisli refluks (vračanje želodčne vsebine in kisline skozi požiralnik vse do ust) je še dodaten spremljevalni pojav, ki obolelega hitro usmeri k zdravniku.
Težave, ki jih opisujejo bolniki s to diagnozo, so spreminjajoče, kar pomeni, da je lahko počutje nekaj časa popolnoma v redu, a kakor hitro se naredi »prekršek« pri prehrani ali pri nadzorovanju siceršnjih vzrokov za nastanek vnetja želodčne sluznice, se simptomi vrnejo in sčasoma ob odsotnosti zdravljenja in neupoštevanja napotkov za zdrav način življenja celo napredujejo v hujša stanja.
Ranica, ki nastane na steni želodčne sluznice, je lahko posledica nezdravljenega dolgotrajnejšega vnetja, včasih pa želodčna razjeda nastaja sočasno z vnetjem. Kadar zaradi nenadzorovanega krčenja ožilja, ki prehranjuje želodčne stene – tudi tu je najpomembnejši dejavnik stres – na določenem mestu želodčne sluznice načne želodčni sok, nastane razjeda oziroma ranica. Še na en vzrok za nastanek želodčne razjede je treba opozoriti. To je bakterija Helicobacter pylori.
Eden značilnih znakov želodčne razjede je bolečina, ki se pojavi v predelu želodca kakšno uro po zaužitem obroku, drugi spremljajoči znaki pa so podobni kot pri vnetju želodčne sluznice. Ker razjeda lahko nastane tudi na dvanajsterniku, zgornjem delu tankega črevesa, in zaradi možnih zapletov, ki spremljajo potek ulkusne bolezni, je ob dalj časa trajajočih želodčnih težavah nujen obisk pri zdravniku.
Velja resno opozoriti, da se k samozdravljenju smemo zateči le v primeru, kadar so težave kratkotrajne ali občasne oziroma jih lahko pripišemo preobremenjenemu želodcu ali akutnemu vnetju želodčne sluznice.
Vsako vztrajanje pri samozdravljenju, kadar so težave pogoste oziroma se ne umirijo, je veliko tveganje za zdravje. Zaradi možnih zapletov (npr. krvavitev iz želodčne razjede v trebušno votlino, zabrazgotinjenje želodčne stene ipd.) ali ker se za navidez prepoznavnimi znaki utegne skrivati in razvijati tudi katera od zahrbtnejših bolezni, kot je na primer rak na žalodcu.
Verjetno vsak pozna želodčne težave v blažji ali nadležnejši obliki. Zgaga, spahovanje, občutek teže v predelu trebuha, … V primeru takih težav je najkoristnejši kratkotrajni post oziroma lahka prehrana za želodčne bolnike, ki vključuje prepečenec in pitje čajev (kavi, alkoholu in cigaretam se je treba odpovedati).
Nivo želodčne kisline lahko uravnamo tudi s pomočjo zdravil, ki so na voljo v lekarnah v prosti prodaji, vendar se je tudi pri teh zdravilih treba držati priloženih navodil in se posvetovati s svojim osebnim zdravnikom.
Na želodčne težave zlasti ugodno vplivajo kamilica, melisa, baldrijan in poprova meta. Za pomiritev vnetja, napenjanja in tudi želodčnih krčev lahko uporabimo poparek iz teh zelišč, v lekarnah pa so na voljo tudi mešanice teh rastlin, ki jih pripravljajo njihovi galenski laboratoriji.
Jesti je treba počasi in večkrat po malem. Hrana ne sme biti niti premrzla niti prevroča, dobro jo moramo prežvečiti. Zadnji večerni obrok zaužijmo vsaj dve uri pred spanjem.
Med živili, ki jih je pri želodčnih težavah priporočljivo uvrstiti na jedilnik, je hrana z veliko količino vlaknin, kot so različni kosmiči (ovseni, ječmenovi, …), riž, pusto belo meso, najbolje kuhano. Želodčni bolniki dobro prenašajo lahke zelenjavne juhe, jedilnik pa lahko popestrijo jabolčna čežana in dušene banane (brez maščob in sladkorja) ter posušeno sadje (slive, rozine).
Pri zelenjavi, ki ohrani največ vitaminov in je najlaže prebavljiva kuhana v sopari ali dušena brez maščobe in pretlačena, se je treba izogibati stročnicam in zelenjavi, ki napenja (zelje, kislo zelje, …). In še mlečni izdelki: najbolje se je zanesti na navadni jogurt, kislo mleko in kefir (mleko lahko še pospeši izločanje želodčne kisline).
Želodčni bolnik naj z jedilnika umakne sladkor, belo moko, torej tudi sladice in svež kruh (ki naj bo polnozrnat), maščobe naj omeji na najmanjšo mero, enako velja za jajca (razen mehko kuhanega), meso in suhomesnate izdelke (belo meso in nemastne ribe so dovoljene), med nezaželena živila pa spadajo še krompirjeve jedi, siri, gobe, redkvice, okisana zelenjava, morski sadeži ter surovo sadje in različni oreščki.
Želodčne težave lahko preprečimo oziroma omilimo tudi z različnimi sprostitvenimi tehnikami in z gibanjem na svežem zraku. Pomaga tudi, če se naučimo učinkovito spopadati s stresom kot enim od dejavnikov, ki lahko sprožajo ne le želodčne, temveč tudi druge težave.