Približno 15 centimetrov dolga in 150 gramov težka trebušna slinavka po obliki spominja na hruško, leži pa nad drugim ledvenim vretencem oz. po domače ‘za želodcem’. Skoznjo poteka tudi žolčevod, ki se proti koncu združi z vodom iz trebušne slinavke, tako se prebavni encimi iz trebušne slinavke in žolč izločajo v dvanajstnik. Zdrava trebušna slinavka je zadolžena za to, da uravnava krvni sladkor, zato gre vnetje trebušne slinavke ali pankreatitis z roko v roki s sladkorno boleznijo.
Najpogostejši vzroki akutnega vnetja so pravzaprav trije. Med njimi prednjači pretirano uživanje alkohola, na drugem mestu (oziroma na prvem mestu pri starejših ljudeh) pa so žolčni kamni. Med redkejše vzroke štejemo hiperlipidemijo oziroma povečano koncentracijo maščob v krvi, morda tudi motnje presnove kalcija itd.
Žolčni kamni običajno nastajajo v žolčnih izvodilih, največ v žolčniku. Od tam lahko ti kamni potujejo po zunanjem žolčnem vodu skozi trebušno slinavko v dvanajstnik. Ker je to izvodilo običajno zelo tanko, široko 4–6 mm, lahko že majhen kamenček povzroči motnjo v odtoku. Če se kamen ustavi, lahko pride do nabrekanja, zastajanja žolča, posledičnega pritiska na trebušno slinavko in okvarjenja acinarne celice.
Acinarna celica je osnovna celica, v kateri so encimi v proaktivni obliki. Mednje sodijo encimi za presnavljanje beljakovin, kot npr. tripsin v obliki tripsinogena, ter lipaza in amilaza za presnavljanje sladkorjev in maščob.
Če pride do poškodbe acinarne celice v trebušni slinavki, se encimi, ki so v proobliki, sprostijo v tkivo trebušne slinavke, kjer se aktivirajo, zaradi česar pride do napada na samo žlezo in do uničevanja žleze ter posledično do vnetja.
Zgoraj navedeno je osnovni mehanizem tudi pri pretiranem uživanju alkohola, ko se zaradi aldehida in drugih snovi okvari acinarna celica, pride do sproženja encimov in seveda do okvare trebušne slinavke.
Kar se količin tiče, vsekakor ne govorimo o enem kozarcu vina, pač pa o nekajdnevnem uživanja večjih količin alkohola, recimo 5- do 6-krat več kot običajno. Se pa vnetje trebušne slinavke redko pojavi po enem ekscesnem pitju, običajno se pojavi pri tistih, ki že imajo dobro ‘podlago’.
Lahko je zelo nevarno, celo tako, da lahko bolnik v 24 urah umre, čeprav so to redki primeri. Vsako leto srečujemo nekaj smrti, 2–3 bolniki letno v prvih 24 urah umrejo zaradi akutnega vnetja trebušne slinavke, običajno zaradi alkoholizma, redkeje zaradi žolčnih kamnov.
Akutni pankreatitis se kaže z značilno bolečino, ki se pojavlja v srednjem delu trebuha v epigastriju (pod žličko) in jo spremljata slabost ter bruhanje. Bolniki so prizadeti, dehidrirani, občasno imajo zvišano telesno temperaturo, prizadene jih vsak gib telesa.
Pojavijo se lahko tudi semiakutne posledice akutnega vnetja trebušne slinavke, kot sta okužena nekroza in psevdocista. Na mestu, kjer je prišlo do okvare trebušne slinavke, pride do poškodbe, do nekroze, in nastane votlina, napolnjena s tekočino, ki lahko doseže 8–10 cm v premeru. Ta potem lahko pritiska na dvanajstnik, zaradi česar človek ne more jesti, lahko pritisne na žolčevode, zaradi česar človek postane rumen, lahko vpliva na žile, lahko povzroča celo trombozo, seveda pa je vedno tudi nevarno mesto za okužbo. Zaradi tega psevdociste včasih lahko dreniramo po endoskopski poti, tako da z majhim katetrom prebijemo steno želodca, lahko pa jo tudi operiramo.
Diagnozo postavimo na osnovi kliničnega pregleda in zvišanih encimov trebušne slinavke v krvi, torej amilaze in lipaze, ki naj bosta trikrat povišani. Z ultrazvočnim pregledom trebuha ugotovimo vzrok akutnega pankreatitisa, druge biokemične preiskave pa nam pomagajo diagnosticirati, ali gre pri bolniku za biliarno vnetje trebušne slinavke, torej za vnetje zaradi žolčnih kamnov.
Če gre za biliarno vnetje trebušne slinavke, moramo v prvih 48 urah narediti RCP, eno najzahtevnejših terapevtskih endoskopskih gastroenteroloških metod, pri kateri podobno kot pri gastroskopiji uvedemo v dvanajstnik poseben instrument in tam poiščemo skupno pankreatično in žolčno izvodilo ter ju sprostimo.
V prvih petim dneh se lahko pri takem akutnem vnetju pojavi sistemski vnetni odgovor, ki ni posledica bakterijske okužbe, lahko pride do težkega dihanja in multiorganske odpovedi. Tukaj si z antibiotiki ne moremo pomagati. Osnovno zdravljenje sestoji iz dobre hidratacije in mirovanja bolnika.
Vsem bolnikom s kroničnim vnetjem trebušne slinavke nadomeščamo encime, zato jim pri vsakem obroku dajemo večje količine kreona, torej dodajamo encime, kot sta lipaza in amilaza, za razgradnjo sladkorjev im za razgradnjo maščob.
Če se ta vnetja ponavljajo, govorimo o kroničnem pankreatitisu. Bolniki s stalnimi težavami imajo zagone kroničnega pankreatitisa, za katere so razlogi različni. Takšni bolniki so shujšani, zanje je značilna sitofobija oziroma bolečina ob hrani ter seveda malabsorpcija oz. maldigestija, saj se žleza počasi iztroši. Nastopi hujšanje, odvajaje mastnega tekočega blata oziroma mastne driske, ob tem pa se lahko pojavlja tudi endokrina insuficienca, se pravi sladkorna bolezen.
Kronično vnetje trebušne slinavke je lahko zelo nevarno za nastanek raka trebušne slinavke, ki velja za enega najtežjih, saj pravega zdravljenja skoraj ni. In prav rak trebušne slinavke v Sloveniji neverjetno hitro narašča. Za ilustracijo: leta 2008 smo beležili več kot 350 novih primerov, kar v praksi pomeni, da se je incidenca v zadnjih sedmih letih skoraj podvojila.
Najbolj pomemben dejavnik tveganja je alkohol, na drugem mestu pa je mastna prehrana v kombinaciji z alkoholom. Debelost gre z roko v roki z žolčnimi kamni, tako da je tudi prekomerna telesna teža, pri kateri indeks telesne mase preseže 30, nevarnostni dejavnik.
Če so bolniki že imeli napad žolčnih kamnov in če vemo, da jih imajo, priporočamo odstranitev žolčnika. Odstranjen žolčnik zmanjša možnost vnetja, ki pa še vedno ni izključena. Tudi ljudje, ki nimajo žolčnika, lahko imajo napade in nastanek biliarnega pankreatitisa.