S prebavno cevjo je povezanih več kot sto bolezni, pri čemer so pogostejši simptomi bolezni prebavil kot bolezni same. Mednje spada tudi zaprtje, ki se pojavlja pri tretjini odrasle populacije. Zaprtje pomeni neredno iztrebljanje majhnih količin blata, ki ga spremlja mučno napenjanje, zasušitev oz. zatrditev blata, ki ji pravimo zapeka. Težko je reči, kaj je normalno število dnevnih iztrebljanj. Nekateri iztrebljajo do trikrat na dan, drugi le enkrat do trikrat na teden, vendar je to lahko še vse v mejah normalnega. Ukrepati moramo, kadar občutimo napetost, bolečine v trebuhu in pri izločanju, odpor do hrane, kri v blatu, bruhanje itd.

Avtorica: Petra Bauman v sodelovanju s prof. dr. Pavlom Skokom, dr. med., s Klinike za interne bolezni Oddelka za znanstvenoraziskovalno delo UKC Maribor

Vzroki za zapeko

V normalnih okoliščinah se mora zaužita hrana predelati in peristaltični valovi jo potiskajo skozi debelo črevo, katerega edina funkcija je formiranje blata. To se ustvari z vsrkavanjem vode v tem delu okoli meter dolgega črevesa. Kadar je peristaltika motena, je prehod blata podaljšan.

Zakaj do tega pride? Razlogi so lahko presnovni (bolezni), premalo gibanja, neuživanje določenih vrst hrane (vlaknine, sadje, zelenjava), ki ustvarjajo volumen blata, uživanje preveč koncentrirane industrijsko predelane hrane z malo balasta, ki vpliva na manjši volumen blata. Če je peristaltika zato upočasnjena, potem bodo tudi dražljaji, ki vodijo do odvajanja, redkejši.

Pavel Skok opozarja na razširjeno motnjo odvajanja ne le pri starostnikih, ki se soočijo z zapeko na račun bolezni in zdravil, ki jih uporabljajo, še posebej pozimi zaradi manj gibanja, temveč tudi pri mlajših in zaposlenih osebah. Slednji zaradi obilice dela, sedečih delovnih mest in stresa večkrat preskočijo klic na iztrebljanje. Če se nujo navadimo preslišati, lahko občutek počasi zamre.

Kako deluje črevesje

Črevo se začne takoj za želodcem z dvanajstnikom in konča z zadnjikom. Razdelimo ga na tanko in debelo črevo. Celotno črevo je pri človeku dolgo približno osem metrov. V tankem črevesu potekata prebava in privzem hranil (ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, elektrolitov in vode).

Notranja površina tankega črevesa je zelo velika, ker je nagubana, z resicami znaša celotna površina tudi do okrog 400 kvadratnih metrov. V dvanajstniku se hrana pomeša z žolčem in sokom trebušne slinavke. Encimi trebušne slinavke in žolč ogljikove hidrate in maščobe cepijo na osnovne delce, ki jih tanko črevo vsrka in nato potujejo do jeter ter prehajajo v sistemski krvni obtok.

V debelem črevesu se tekoča vsebina iz tankega črevesa spremeni v gostejše blato. Debelo črevo opravlja dve pomembni funkciji: absorpcijo (vsrkavanje vode in elektrolitov ) in formiranje blata. V ampuli zadnjika se blato akumulira, na ta način pa se vzdražijo receptorji anusa, ki povzročijo defekacijo oz. izločanje.

Čustva in prebava

Stres s posledičnim izgorevanjem in kronično utrujenostjo igra pri prebavi pomembno vlogo, saj sproži različne procese, katerih posledica je spremenjeno delovanje v prebavni cevi. Pri odvajanju se včasih izmenjuje trdo blato, tanko kot svinčnik ali v obliki »bobkov«, spet drugič pa sluz, primešana blatu. Bolniki imajo često občutek, da je izpraznjevanje črevesa nepopolno. Zaradi teh težav so zaskrbljeni, še bolj pa postanejo, ko zdravniki z opravljenimi preiskavami ne uspejo najti primerne razlage ali ustreznega zdravljenja za omilitev težav.

Znano je, da se, kadar smo denimo žalostni in ob tem še kadimo, začnejo izplavljati določeni sokovi z encimi za prebavljanje hrane v svetlino želodca in tankega črevesa, ti sokovi vplivajo na živčne celice v prebavilih in stimulirajo peristaltiko – zaradi gibanja peristaltike pa slišimo zvoke, tudi če imamo prebavno cev prazno.

Na prebavo vplivajo »črevesni možgani«

V stenah našega črevesja je ločeni živčni sistem (enterični), ki je tako zapleten, da ga imenujemo drugi možgani oz. trebušni možgani. Sestavljen je iz približno 500 milijonov živčnih celic in ima nadzor nad vsem, kar se dogaja v prebavilih. Nadzoruje mehanično mešanje hrane v želodcu, kontrolira mišične kontrakcije, da se hrana premika po črevesju, skrbi za ustrezen pH in za kemično sestavo prebavnih encimov. Deluje lahko neodvisno ali pa soodvisno z možgani v glavi.

Seveda pa na leno (ali hiperaktivno) črevo vpliva še veliko drugih dejavnikov. Način življenja in prehranjevanja, starost, spol, določena zdravila, predvsem tista za zdravljenje depresije, psihoaktivne substance, opioidni analgetiki, zdravila proti visokemu krvnemu tlaku, nesteroidni antirevmatiki in številna druga.

Pavel Skok pojasnjuje, da že leta velja biopsihosocialni model bolezni, ki poleg bolnikove subjektivne ocene upošteva tudi njegovo socialno okolje, počutje posameznika v družini in na delovnem mestu ter odnos družbe do bolezni. Ta model naj bi presegal delitev le na telesne in duševne težave, temveč poskuša celovito povezati in pojasniti medsebojno vplivanje na počutje posameznika.

Organski vzroki za zaprtje

Med organskimi vzroki za zaprtje so okvare živčevja, motnje v kontraktilnosti črevesja, ki se pojavlja predvsem pri mladih ženskah, kronične vnetne črevesne bolezni, divertikuloza črevesja, tumorji, ki zapirajo svetlino črevesja in presnovne bolezni (sladkorna bolezen, elektrolitske motnje).

Če se ob iztrebljanju pojavijo še sledovi krvavitve, ki so lahko posledica hemoroidov (pogosti spremljevalci zapeke) ali huje raka danke, če pride do nenadnega oziroma akutnega zaprtja, če so težave dolgotrajne, bo oboleli najprej obiskal svojega izbranega zdravnika družinske medicine. Ta ga bo poslal h gastroenterologu ali neposredno na endoskopijo, tj. na preiskavo notranjosti črevesa z endoskopskim instrumentom. Specialist bo opravil še razširjene laboratorijske preiskave in se najverjetneje odločil tudi za dodatne slikovne ali funkcionalne preiskave, če ne bo pojasnil vzroka težav.

Pavel Skok poudarja, da so endoskopske preiskave najprimernejše, saj se lahko odvzame del sluznice in pod mikroskopom ugotovi tudi redka oblika kolitisa, npr. mikroskopski kolitis, ki lahko vpliva na motnje iztrebljanja.

Ali se obloge blata res lepijo na črevo?

To vprašanje po izkušnjah iz ordinacije bega mnoge, tudi zdrave ljudi. Dlje časa, kot je blato v črevesu in deluje na sluznico, večja bo tudi količina toksinov, ki se ob tem sproščajo. Sčasoma se na ta račun lahko razvijejo zelo resne bolezni, tudi maligne. Pri trdovratnem zaprtju se črevo res bolj oblepi z gostejšim blatom, zato je čiščenje črevesja v tem primeru težavnejše in dolgotrajnejše. Popiti je treba več tekočine in odvajal, uvesti svečke, koristi tudi klistiranje, pri čemer pa naj se bolnik ne navadi, da je klistiranje pomoč pri normalnem odvajanju.

Če imamo dolgo časa v svetlini črevesa blato, se lahko ob napenjanju razvijejo tudi divertikli, ki nastanejo na steni črevesa. Divertikli so žepki, v katere se ujamejo koščki blata, posledično nastanejo fekoliti/strdki blata, ki lahko sprožijo vnetje – divertikulitis. Najbolj nehvaležen zaplet te bolezni je ognojek, ki zahteva radiološko ali celo operativno zdravljenje.

Zaprtje in dementni bolnik

Starejšo osebo, ki se manj giblje, leži ali je dementna, spremljajmo, kolikor je le mogoče. Če se iz strahu pred zdrsi boji zapustiti dom, ji ponudimo oporo pri sprehodu, spremljajmo jo tudi, če toži o bolečinah v trebuhu. Če nosi plenice, spremljamo, ali je v njih blato, če ga nekaj dni ni, posumimo na zapeko. Skrbimo tudi, koliko tekočine popije.

Hudih bolezni prebavil je malo

Bolnikov, ki prihajajo zaradi prebavnih težav, je veliko, tistih, pri katerih pa se v diagnostičnih postopkih ugotovi resna bolezen, pa precej manj. Prof. dr. Pavel Skok svetuje, naj bomo pozorni, če ob prebavnih težavah hujšamo, občutimo močno bolečino v trebuhu/ali spremembo značaja bolečine, bruhamo kavni usedlini podobno tekočino, izločamo krvavo ali črno blato.

Bolj kot strah o morebitni bolezni pa je pomembno premišljevanje o tem, kateri dejavniki najbolj vplivajo na stres v našem življenju, kakšno hrano uživamo, ali res ne moremo opustiti/zmanjšati kajenja in alkohola in kako se počutimo na delovnem mestu. Poudarek velja tudi opozorilu, da si je za iztrebljanje treba vzeti čas.

Čim več se gibajmo, saj s telesno dejavnostjo vzpodbudimo tudi delovanje črevesja. Uživajmo veliko tekočine, predvsem vode in mineralov, zeliščnih čajev. Uživajmo hrano, ki vsebuje več vlaknin (sadje in zelenjava).

Izogibajmo se hranilom, ki vsebujejo veliko škroba, izbirajmo raje polnovredna žita. Tudi rdeče meso se prebavlja zelo dolgo, zato naj bo redko na jedilniku.

Hrana naj bo nekoliko bolj začinjena, predvsem pomagajo čili, kajenski poper, kumina, ingver in poper. Ko po 50. letu prejmete vabilo nacionalnega presejalnega programa za odkrivanje bolezni debelega črevesa – SVIT, se odzovite. Po zadnjih podatkih za leto 2017 je bila povprečna odzivnost 62,7-odstotna, prav temu programu pa gre zasluga za odkritje zgodnjih sprememb, ki jih je možno učinkovito zdraviti, že od leta 2011 je po podatkih Registra raka v Sloveniji zaznati tudi upad števila obolelih.

ABC

A Zaprtje ni bolezen, pač pa simptom, le v redkih primerih je vzrok organsko obolenje.

B Naš značaj, osebnostne lastnosti in čustva močno vplivajo na izločanje želodčnih sokov, hormonov in peristaltiko.

C Za iztrebljanje blata si vzemimo čas, ne preslišimo klica na potrebo.