Veste, da se organi v človekovem telesu lahko premaknejo in zlezejo tja, kamor ne bi smeli? Hiatus je manjša odprtina v preponi, ki nam načeloma ne povzroča težav. Kadar pa se omenjena odprtina preveč razširi, začnejo skozenj drseti določeni človeški organi. Sliši se nadvse grozljivo, a brez skrbi, ko vas v roke vzame strokovnjak, vam lahko reši večino težav, ki pridejo zraven. O hiatusni kili in o tem, kako nevarno je stanje, smo povprašali predstojnika kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo, asist. dr. Tomaža Štupnika, dr. med.

Avtorica: Andreja Hergula

Kila je stanje, ko del organa zdrsne skozi odprtino, ki nastane na nekem drugem organu. Kaj se dogaja v primeru hiatusne kile?

Požiralnik poteka skozi vrat in prsni koš do želodca v trebuhu. Prsni koš in trebuh ločuje močna dihalna mišica – prepona, ki zadržuje trebušne organe v trebuhu. Požiralnik je skozi prepono speljan skozi približno 2 cm veliko odprtino, ki jo imenujemo hiatus. Kadar se ta pretirano razširi, skozenj ob požiralniku v prsni koš zdrsnejo trebušni organi. Največkrat je to le manjši del želodca, včasih pa kar celoten želodec in drugi organi, npr. debelo črevo, pleča, vranica.

Zakaj se stanje običajno odkrije le naključno – kljub mnogoštevilnim simptomom? Jih ljudje ne vzamejo resno?

Hiatusne kile so dokaj pogoste, posebej pri starejših. Najdemo jih pri 10 odstotkih mlajših od 40 let ter kar pri 70 odstotkih starejših od 70 let, vendar na srečo večina hiatusnih kil ne povzroča nikakršnih težav in jih ni treba zdraviti.

Vzemiva hipotetičen primer: če pacient težave ne odkrije takoj, se lahko bolezensko stanje poslabša, kaj se lahko zgodi?

Hiatusne kile lahko razdelimo v dve skupini:

‒ Pri drsni kili skozi razširjen hiatus v prsni koš zdrsne manjši del želodca. Drsne kile so najpogostejše (več kot 95 odstotkov) in največkrat ne povzročajo nikakršnih težav.

‒ Pri paraezofagealni kili v prsni koš zdrsne večji del želodca. Takšne kile so redke (nekaj odstotkov vseh kil) in povzročajo težave zaradi oteženega prehajanja hrane v trebuh. Značilne so predvsem bolečine za prsnico in v zgornjem delu trebuha, občutek teže po zaužitju hrane, težave pri požiranju, bruhanje in marsikdaj tudi hujšanje.

Poznamo pa tudi mešane kile, pri katerih gre za mešanico težav, ki jih najdemo pri drsnih in paraezofagealnih kilah.

Kje bi lahko tičal vzrok za nastanek hiatusne kile? Je to spet poziv vsem s povečano telesno težo, da shujšajo?

Ni povsem jasno, zakaj pri nekaterih ljudeh hiatus oslabi in postane širši. Do določene mere nagnjenost k hiatusni kili podedujemo, k nastanku pa pomembno prispevajo prekomerna telesna teža pa tudi zaprtost, kašelj, bruhanje, dvigovanje težkih bremen in nekateri drugi vzroki.

Lahko hiatusno kilo želodca zamenjamo za kakšno drugo bolezensko stanje?

Ljudje hiatusno kilo običajno enačijo z gastroezofagealno refluksno boleznijo (GERB), ki največkrat povzroča zgago oziroma pekočo bolečino za prsnico zaradi vračanja kisle želodčne vsebine v požiralnik.

S podobno bolečino se srečamo tudi pri težavah s srcem – pri srčnem infarktu in angini pectoris. Takšno bolečino marsikdaj težko ločimo od zgage, zato včasih bolnika po nepotrebnem napotimo h kardiologu.

Lahko hiatusna kila povzroči zgago?

Drsna hiatusna kila in gastroezofagealna refluksna bolezen sta nedvomno povezani, vendar pa le majhen delež hiatusnih kil povzroči GERB in zgago.

Kakšna terapija je na voljo? Je potrebna operacija?

Hiatusno kilo lahko popravimo samo kirurško, vendar največkrat to sploh ni potrebno, saj lahko gastroezofagealno refluksno bolezen zelo učinkovito zdravimo z zdravili, ki jih imenujemo zaviralci protonske črpalke. To so zelo varna in preizkušena zdravila, ki zelo učinkovito zmanjšajo kislost želodčne vsebine. S tem sicer ne preprečijo vračanja želodčne vsebine v požiralnik, vendar pa manj kisla želodčna vsebina manj draži požiralnik, zato se težave zaradi gastroezofagealne refluksne bolezni zmanjšajo ali povsem izginejo.

Operiramo le tiste bolnike, ki imajo kljub zdravilom še vedno težave z refluksom, npr. zaradi dvigovanja želodčne vsebine v usta, pa tudi tiste, ki ne želijo neprestano jemati zdravil.

Z operacijo zdravimo tudi tiste bolnike, ki jim zaradi velike paraezofagealne kile grozi ukleščenje želodca ali ker jim hiatusna kila bistveno zmanjšuje kakovost življenja – npr.  zaradi močno oteženega uživanja hrane, bruhanja in hujšanja.

Kaj lahko pacient s hiatusno kilo naredi sam (glede prehranjevanja, počitka …)?

Vsem bolnikom s hiatusno kilo in prekomerno telesno težo najprej priporočimo, da shujšajo. Pomembno je tudi izogibanje stresu, sproščanje in redno uživanje primerne – lahke hrane. Vendar pa bolniki tovrstna priporočila običajno zelo slabo upoštevajo.

Bolniki, ki jim hiatusna kila povzroča težave, morajo po jedi vedno dalj časa ostati v pokončnem položaju, zato jim odsvetujemo obroke tik pred spanjem, med spanjem pa naj ležijo z dvignjenim vzglavjem.

Lahko kot strokovnjak glede na slog življenja, ki ga nekdo ima, brez pregleda ocenite, da bi ta v prihodnje lahko imel težave s hiatusno kilo?

Vsekakor so hiatusne kile daleč najpogostejše pri starejših od 50 let s prekomerno telesno težo, na gastroezofagealno refluksno bolezen pa vplivajo še številni drugi dejavniki, predvsem določene vrste hrane in pijače (kava, rdeče vino, temna čokolada, močno začinjene jedi ipd.), neredno prehranjevanje, kajenje in stres.

Kaj potožijo vaši pacienti, da jim je pri hiatusni kili najbolj nadležno?

Poleg zgage in drugih posledic gastroezofagealnega refluksa, npr. hripavega glasu in občutka cmoka v grlu, je za bolnike velikokrat zelo moteče tiščanje po jedi, zaradi česar ne morejo zaužiti normalnega obroka hrane. Zelo moteča je tudi brazgotinasta zožitev požiralnika, ki nastane po dolgotrajnem – več let ali desetletij trajajočem vnetju zaradi nezdravljene gastroezofagealne refluksne bolezni. Takšni bolniki lahko na koncu uživajo le še pasirano ali tekočo hrano.

Najbolj zapleteni pa so tisti bolniki, ki hiatusno kilo okrivijo za vse težave v svojem življenju, tudi duševne. Pri teh bolnikih zaviralci protonske črpalke niso učinkoviti, na srečo pa lahko s preiskavami, kot sta 24-urna pH-metrija in manometrija požiralnika, dokaj dobro izmerimo delovanje požiralnika in stopnjo gastroezofagealnega refluksa ter takšnim »zdravim« bolnikom prihranimo nepotrebno operacijo.

Kako je v tujini glede zdravljenja hiatusne kile želodca, prihajajo k nam kakšni novi načini zdravljenja, nova, uspešnejša zdravila?

Prvi zaviralec protonske črpalke (omeprazol) so odkrili že pred tridesetimi leti. Od takrat je farmacija razvila številne nove zaviralce protonske črpalke (pantoprazol, esomeprazol …), vendar med njimi ni velikih razlik v učinkovitosti, morda nekateri bolj ustrezajo določenim bolnikom.

Na področju kirurškega zdravljenja hiatusnih kil in gastroezofagealne refluksne bolezni še vedno uporabljamo t. i. plastiko (preoblikovanje) hiatusa s fundoplikacijo. Sedaj jo seveda opravimo na minimalno invaziven laparoskopski način, vendar gre v osnovi še vedno za isti preizkušen poseg, ki so ga prvič opravili že v 50. letih 20. stoletja. Ostali načini zdravljenja, ki so se pojavili v zadnjem desetletju, kot so linx, stretta in drugi, so še vedno v eksperimentalni fazi, njihova učinkovitost pa še vedno ni povsem jasna.

Ste vedeli, da

… lahko človeški želodec sprejme do 4 kilograme hrane? Petstokilogramski konj lahko naenkrat v želodec sprejme le 2,5 kg krmil. Če je količina hrane večja, se ta umakne v druge dele prebavil (kjer je konj ne more prebaviti) in lahko povzroči koliko.

… se po domače kili ali herniji reče tudi pruh ali bruh?