Avtorica: Vesna Vilčnik
Zaprtje je ena najpogostejših gastroenteroloških diagnoz, kljub pogostosti pa pogosto ostane neodkrita vse do nastanka motečih posledic, kot sta npr. divertikuloza ali anorektalne motnje. V praksi govorimo o zaprtju, ko posameznik odvaja blato manj kot trikrat tedensko. Kadar traja več kot 12 tednov, govorimo o kroničnem zaprtju. Kronično zaprtje močno vpliva na kakovost življenja. Gastroenterologi se za zaprtje držimo kriterijev ROMA III, ko ima posameznik dva ali več naslednjih simptomov: odvajanje blata manj kot trikrat tedensko, napenjanje, bobkasto ali zelo trdo blato, občutek anorektalne obstrukcije, občutek nepopolnega izpraznjenja, potreba po ročni odstranitvi blata. O normalni prebavi pa govorimo, kadar posameznik še nima naštetih težav.
Kolonoskopija je endoskopski diagnostični postopek, ki ga pogosto uporabimo za izključitev organskega vzroka zaprtja, zlasti za izključitev maligne bolezni. Običajno se je poslužimo pri zaprtih posameznikih, starejših od 45 let, pri sočasni slabokrvnosti, krvavitvi iz črevesa, tipni tvorbi v trebuhu, itd. Kolonoskopija je lahko neprijetna preiskava, vendar mnogokrat za pojasnitev vzrokov bolnikovih težav zelo koristna. Večina bolnikov po izkušnji kolonoskopije prizna, da je preiskava potekala lažje, kot so predvidevali.
Prehrana lahko skupaj ali neodvisno od drugih življenjskih navad in razvad močno vpliva na odvajanja blata, tako na pogostost odvajanja kot na obseg in trdoto samega blata.
Svetujemo redne, manjše obroke vsaj tri- do petkrat dnevno, zelo pomembno je zajtrkovati. Po zaužitju zajtrka se v roku tridesetih minut pri večini spodbudi tako imenovani gastrokolični (želodčnočrevesni) refleks, ki omogoča odvajanje blata; zato večina ljudi odvaja blato zjutraj ali kmalu po obroku. Obstaja veliko živil, ki povzročajo zaprtje, zlasti hrana, ki ne vsebuje vlaknin, zato se ji ob zaprtju poskušamo izogniti. To so ogljikovi hidrati, zlasti visokoprocesirana živila iz bele moke, riž, meso, slaščice, slano pecivo, čokolada, od sadja pa predvsem banane.
Obstaja pa tudi vrsta hranil, ki omogoča mehkejše in pogostejše odvajanje blata in s temi si lahko pomagamo v boju proti zaprtju. So prvi korak nefarmakološkega zdravljenja zaprtja. To so zlasti živila, ki vsebujejo obilico vlaknin in pospešijo prebavo, če jih uživamo z obilico tekočine: zelje, brstični ohrovt, zelenjava, bogata z magnezijem, šparglji, korenje, probiotiki, sadni sokovi, laneno seme, oreščki, datlji, fižol, kivi, pokovka, polnozrnati kruh, rž, oves, suho in sveže sadje, jagodičevje, aloe vera, začimbe, kot so čili, kajenski poper, kumina, ingver in poper.
Če že omenjeni način prehranjevanja in nefarmakološko zdravljenje s prehrano ni dovolj, uporabimo farmakološke terapije: volumska odvajala (celuloza, agar, otrobi), osmotska odvajala (sulfatei laktuloza, polietilen glikol), mehčalce blata, antrakinonska zdravila (sena, bisakodil), prokinetike. Slabost farmakološke terapije z odvajali je ta, da se sčasoma črevo poleni in postane odvisno od odvajal, odmerki, ki še učinkujejo, pa postajajo vedno višji, zato smo z njimi previdni.
Prav tako količina dnevno zaužite tekočine lahko pomaga v boju proti zaprtju. Hrana, bogata z vlakninami, veže vodo nase ter s tem poveča volumen blata in ga zmehča. Priporočamo vsaj 1500 do 2000 ml tekočine dnevno, pri tem pa smo pozorni pri ljudeh, ki imajo zaradi kroničnih bolezni omejen vnos tekočine (npr. srčno popuščanje, jetrna ciroza) in pri njih ne smemo preseči priporočenega vnosa.
Gibanje je eden pomembnih nefarmakoloških ukrepov proti zaprtju, omejeno gibanje pa je pomemben vzrok zaprtja, še posebej pri starejši populaciji. Idealen obseg gibanja bi bil vsaj petkrat tedensko, vsaj 30 minut aerobnega gibanja.
Gibanje v obliki sprehodov, teka, kolesarjenja ali kakršne druge manjše dejavnosti ugodno vpliva na vzpodbujanje peristaltike tankočrevesnih in debeločrevesnih vijug, s tem pa do pogostejšega odvajanja blata. Če gibanje ni možno zaradi nepokretnosti ali kroničnih bolezni, svetujemo, da posameznik sam opravlja masažne gibe po koži trebuha, v smeri urinega kazalca petkrat dnevno, vsaj pet minut.
Zaprtje ločimo na primarno – funkcionalno ‒ ali sekundarno zaprtje. Slednje je posledica številnih organskih in sistemskih bolezni. K tem prištevamo bolezni anorektalnega področja, mehanske zapore (kolorektalni karcinom, zarastline in zožitve po operativnih posegih), nevrološke bolezni (multipla skleroza, parkinsonova bolezen, stanje po možganski kapi), hormonske endokrinološke bolezni (sladkora bolezen, hipotiroza, hiperparatiroidizem), metabolne motnje (hiperkalcemija, pomanjkanje kalija), depresija, anksioznost, dehidracija, nosečnost, višja starost, nepokretnost in manjša telesa dejavnost. Med zdravili zaprtje povzročajo in poslabšajo opioidi, protibolečinska zdravila, zdravila proti alergiji, zdravila za parkinsonovo bolezen, diuretiki, železo, kalcij, antacidi, nekateri antidepresivi itd.
Večina ljudi zahodnega sveta, kamor se radi prištevamo tudi Slovenci, živi v dobi izobilja, ko je hrana energetsko zelo bogata, visoko procesirana, lahko dostopna in zato tudi preobilna. Ni ga čoveka, ki ni že kdaj izkusil na zabavi, srečanjih ali družinskih kosilih trenutka, kako težko se je upreti vsem jedem, ki kar vabijo po pokušini, in sladicah, ki se stopijo v ustih. Kadar zaužijemo veliko količino visoko energetske hrane, zlasti bogate z maščobami, ki vsebujejo manj balastnih snovi, se pojavi občutek ‘zabasanosti’. Z maščobami bogata, prav tako pa tudi beljakovinska hrana močno upočasni praznjenje želodca, kar povroča občutek napetosti v žlički, spahovanje, slabost, redko celo bruhanje. V tankem črevesu in debelem črevesu se upočasni peristaltika, trebuh postane napihnjen, lahko tudi boleč.
Če je v hrani mlečni sladkor (tako imenovana laktoza) in je posameznik še laktozno intoleranten, se napihnjenost še dodatno poslabša. V trebuhu je slišati glasno pretakanje, prisotna je napetost v spodnjem delu trebuha in celo krči. Vsekakor je kakšen dan ali celo dva priporočljivo uživati obilico tekočine, uživati manjše in kalorično revne, a uravnotežene obroke, uživanje balastnih snovi in opravljati telesno aerobno dejavnost, predvsem pa je pri tem potrebno prisluhniti telesu, zdravi meri razuma in se izogibati vsakršnemu pretiravanju že poprej.
Na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo pri UKC Ljubljana poteka med drugim tudi funkcionala diagnostika zaprtja, vključno z anorektalno manometrijo, prav tako pa tudi uspešna šola iztrebljanja blata, kjer se bolniki poučijo o pravilnih tehnikah in metodah iztrebljanja. Poleg tega prejmejo tudi navodila in informacije o uspešnem nadzoru trebušnih mišic, pravilne uporabe mišic medeničnega dna ter vlogi analne mišice zapiralke pri iztrebljanju. Šola pravilne uporabe mišic medeničnega dna po podatkih izboljša težave, povezane z zaprtjem, celo do 87 odstotkov.
Večinoma to drži. Ženske so izpostavljene večjemu stresu, imajo več obveznosti, so bolj izpostavljene hormonskim spremembam, družbenim pričakovanjem in pritiskom. Tudi zadrževanje blata in odvajanje blata samo v domačem okolju je pri ženskah veliko bolj prisotno. Po porodu so pri ženskah notranji analni hemoroidi pogosteje prisotni, zato so pri zaprtih ženskah odvajanja blata pogosteje boleča, kar lahko privede do nepopolne izpraznitve in možnosti kroničnega zaprtja.
Zvišan tlak v trebuhu povzroči, da vene nabreknejo in postanejo občutljive za draženje. Vzroki zvišanega tlaka so debelost, nosečnost, dolgotrajno stanje ali sedenje, bolezni jeter, zadrževanje diha ob napenjanju med opravljanjem težkih telesnih del, pa tudi napenjanje zaradi zaprtja. Prehrana ima pri nastanku in preprečevanju hemoroidov ključno vlogo. Ljudje, ki jedo hrano, bogato z vlakninami, in popijejo dnevno dovolj tekočine, jih verjetno ne bodo dobili. Ko jih enkrat dobite, ti redko popolnoma izginejo, lahko pa težave s hemoroidi rešujemo tudi s svečkami, mazili in veno aktivnimi zdravili.