Iščite po prispevkih
Avtorica: Teja Potočnik
Rotavirus okuži celice črevesne sluznice, povzroči njihovo odmrtje ter posledično atrofijo črevesnih resic. Zaradi tega in še nekaterih drugih vplivov sluznica tankega črevesja ne more opravljati svoje funkcije, to je resorpcije vode in hranil. Posledica tega je vodena driska, lahko pa tudi bruhanje. Povišana telesna temperatura je sistemski znak okužbe.
Praviloma je največja nevarnost za okužbo z rotavirusom v hladnejših mesecih leta, saj se takrat otroci v vrtcih dlje časa zadržujejo v zaprtih prostorih in so v tesnejših stikih, kar pomeni več možnosti prenosa okužb. Rotavirusna okužba najbolj prizadene otroke, mlajše od treh let. Do petega leta starosti se skoraj vsakdo okuži z omenjenim virusom. Majhni otroci so najbolj ogroženi iz preprostega razloga: pri njih je potreben dnevni vnos tekočine glede na telesno težo največji – 10 kg težak dojenček dnevno potrebuje približno en liter tekočine, kar pomeni 10 % njegove teže. Zato ni čudno, da pri majhnih otrocih v primeru bruhanja ali driske najhitreje pride do dehidracije oziroma izsušenosti.
Okužba se prenaša fekalno-oralno, v blatu obolelih oseb so prisotne velike količine infektivnih virusov in do prenosa pride v tesnem stiku z obolelo osebo, še posebej če se ne upoštevajo higienska načela.
Do okužbe z rotavirusom najpogosteje pride v vrtcu. Poleg tega je najpogostejši povzročitelj bolnišničnih okužb pri otrocih. V zadnjih desetih letih smo v Sloveniji beležili tudi izbruhe rotavirusnih okužb v domovih starejših občanov.
Znaki okužbe so bruhanje, vodena driska, slabo počutje, bolečine v trebuhu ter vročina. Sama rotavirusna okužba traja nekaj dni, navadno manj kot en teden. Po preboleli okužbi ima lahko bolnik še teden ali dva drisko, dokler se ne vzpostavi normalno delovanje črevesne sluznice.
Predvsem moramo biti pozorni na znake morebitnih zapletov – najpogostejši zaplet je dehidracija. Bolnik, ki je izsušen, ima suha usta, je bled, lahko bolj zaspan in ne odvaja seča. V praksi svetujemo pregled pri zdravniku, če bolnik z drisko 12 ur ni odvajal urina. Poleg tega je potreben pregled pri zdravniku, če bruhanje ne pojenja ali se pojavi kri na blatu.
Predvsem je pomembna rehidracija, kar pomeni, da je treba piti dovolj tekočin. Priporočamo oralno rehidracijsko raztopino, ki vsebuje tudi minerale, ki jih poleg vode izgubljamo. Jemanje probiotikov skrajša in ublaži potek bolezni. Če je driska ali bruhanje hudo, pomagajo tudi določena zdravila, ki jih predpiše zdravnik.
Dieta ni potrebna. Če bolnik intenzivno bruha, za nekaj ur prenehamo s hranjenjem, mu pa vseeno postopno ponujamo tekočino, sprva po požirkih, nato pa v vedno večjih količinah.
Odrasli se lahko okužijo tako kot otroci, z zaužitjem infektivnih virusov. Je pa res, da imamo odrasli od predhodnih okužb vsaj delno imunost, ki nas varuje pred težjo obliko bolezni. Če je virus spremenjen v tolikšni meri, da se s podobnim agensom še nismo srečali, potem pa tudi odrasli zbolimo v polni meri, s težko bolezensko sliko, kot da bi bilo prvič.
Navadno je odraslim slabo in bruhajo, prisotne so bolečine v trebuhu in vodena driska. Včasih je prisotna tudi povišana telesna temperatura. Ni pa nujno, da sta pri bolezni vedno prisotna bruhanje in driska, odraslim je lahko le slabo in jih boli trebuh ali pa samo bruhajo.
Rotavirus v primerjavi z drugimi agensi povzroča težjo obliko bolezni. Med bolniki z gastroenteritisom je delež rotavirusnih okužb najmanjši med tistimi bolniki, ki se lahko sami zdravijo doma, in največji med tistimi, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. V bolnišnico sprejmemo bolnike, ki intenzivno bruhajo in ne morejo zagotoviti zadostnega vnosa tekočin skozi usta, prav tako je potrebna hospitalizacija v primeru zapletov.
Lahko, a v razvitem svetu izjemno redko. V tretjem svetu je najpogostejši vzrok smrti izsušenost, pri nas pa gre pogosteje za druge, sistemske zaplete, ki pa so izjemno redki. Umrljivost zaradi rotavirusnih okužb je pri nas izjemno nizka oziroma je praktično ni. Število okuženih pa se z leti nekoliko zmanjšuje.
Rotavirus ogroža predvsem otroke, mlajše od treh let, v tej starostni skupini so okužbe najpogostejše in tudi potekajo v najtežji obliki. Pri osebah s hudimi motnjami imunskega sistema lahko rotavirus povzroči kronično okužbo, a tovrstni primeri so zelo redki. Starostnike, ki prebivajo v domu starejših občanov, prav tako ogrožajo rotavirusne okužbe – predvsem zaradi tega, ker se rotavirus v bolnišničnem/institucionalnem okolju zelo hitro širi in ker imajo starostniki številne osnovne bolezni, ki se lahko ob rotavirusni okužbi še poslabšajo.
Okužbo lahko preprečujemo s higienskimi ukrepi. V zavodih/bolnišnicah z dosledno uporabo alkoholnih razkužil ter kontaktno izolacijo bolnikov, doma pa poskrbimo za redno umivanje rok ter čiščenje vseh predmetov, s katerimi bolnik prihaja v stik. Pri tem moramo biti karseda natančni in temeljiti. Najučinkovitejši način preprečevanja je cepljenje, vendar to pride v poštev samo pri dojenčkih.
Okužimo se lahko s hrano, ki je kontaminirana z rotavirusi, lahko zaradi umivanja/zalivanja z vodo, v kateri so prisotni rotavirusi, ali pa je vir okužbe kuhinjsko osebje z rotavirusno okužbo. Tovrsten način prenosa je redek, na ta način se pogosteje prenašajo druge črevesne okužbe, npr. z norovirusi (npr. s sadjem, solato ipd.), salmonelo in kampilobaktrom.
O tem so mnenja deljena. V okviru nekaterih raziskav so rotavirus dokazali v dihalih, prav tako so v raziskavi na miškah uspeli živali okužiti preko rotavirusnih aerosolov, vendar za zdaj velja prepričanje, da je tovrsten način prenosa malo verjeten.
Rotavirusi preživijo na rokah vsaj štiri ure, na površini predmetov pa več dni. Najučinkoviteje zmanjšamo količino virusov na vseh površinah z uporabo alkoholnih razkužil. Umivanje rok z milom ni preveč učinkovito.
Obstajata dve cepivi proti rotavirusnim okužbam, ki se uporabljata pri otrocih, mlajših od šest mesecev. Z uporabo teh cepiv se je v državah, kjer je to cepljenje razširjeno, obolevnost otrok zaradi rotavirusnih okužb pomembno zmanjšala. Pri nas se proti rotavirusu cepi približno 20–25 % otrok in o kakšnem pomembnem vplivu na epidemiologijo ne moremo govoriti.
Uživanje probiotikov ter izogibanje tesnih stikov z ljudmi (predvsem z majhnimi otroki) s prebavnimi težavami.
Odrasli se lahko okužijo tako kot otroci, z zaužitjem infektivnih virusov. Je pa res, da imamo odrasli od predhodnih okužb vsaj delno imunost, ki nas varuje pred težjo obliko bolezni. Če pa je virus spremenjen v tolikšni meri, da se s podobnim agensom še nismo srečali, potem tudi odrasli zbolimo v polni meri, s težko bolezensko sliko, kot da bi bilo prvič.