Rotavirus je razmeroma mlad virus, saj so ga odkrili šele leta 1973. Povzroča okužbe prebavil tako pri ljudeh kot pri živalih. Oblika virusa spominja na kolo, zato so ga poimenovali rotavirus. Kakšne nevšečnosti prinaša, kako v primeru okužbe ukrepati in kako se pred njo zaščititi, smo se pogovarjali z doc. dr Markom Pokornom s Klinike za infekcijske bolezni UKC Ljubljana.
Avtorica: Teja Potočnik
Kakšno stanje povzroča rotavirus v črevesju?
Rotavirus okuži celice črevesne sluznice, povzroči njihovo odmrtje ter posledično atrofijo črevesnih resic. Zaradi tega in še nekaterih drugih vplivov sluznica tankega črevesja ne more opravljati svoje funkcije, to je resorpcije vode in hranil. Posledica tega je vodena driska, lahko pa tudi bruhanje. Povišana telesna temperatura je sistemski znak okužbe.
Kdaj se ga lahko najbolj bojimo in koga najbolj prizadene?
Praviloma je največja nevarnost za okužbo z rotavirusom v hladnejših mesecih leta, saj se takrat otroci v vrtcih dlje časa zadržujejo v zaprtih prostorih in so v tesnejših stikih, kar pomeni več možnosti prenosa okužb. Rotavirusna okužba najbolj prizadene otroke, mlajše od treh let. Do petega leta starosti se skoraj vsakdo okuži z omenjenim virusom. Majhni otroci so najbolj ogroženi iz preprostega razloga: pri njih je potreben dnevni vnos tekočine glede na telesno težo največji – 10 kg težak dojenček dnevno potrebuje približno en liter tekočine, kar pomeni 10 % njegove teže. Zato ni čudno, da pri majhnih otrocih v primeru bruhanja ali driske najhitreje pride do dehidracije oziroma izsušenosti.
Na kakšen način se najpogosteje prenaša?
Okužba se prenaša fekalno-oralno, v blatu obolelih oseb so prisotne velike količine infektivnih virusov in do prenosa pride v tesnem stiku z obolelo osebo, še posebej če se ne upoštevajo higienska načela.
Kje je najpogostejši?
Do okužbe z rotavirusom najpogosteje pride v vrtcu. Poleg tega je najpogostejši povzročitelj bolnišničnih okužb pri otrocih. V zadnjih desetih letih smo v Sloveniji beležili tudi izbruhe rotavirusnih okužb v domovih starejših občanov.
Kakšni so znaki okužbe in koliko časa traja?
Znaki okužbe so bruhanje, vodena driska, slabo počutje, bolečine v trebuhu ter vročina. Sama rotavirusna okužba traja nekaj dni, navadno manj kot en teden. Po preboleli okužbi ima lahko bolnik še teden ali dva drisko, dokler se ne vzpostavi normalno delovanje črevesne sluznice.
Na kaj moramo biti med boleznijo pozorni?
Predvsem moramo biti pozorni na znake morebitnih zapletov – najpogostejši zaplet je dehidracija. Bolnik, ki je izsušen, ima suha usta, je bled, lahko bolj zaspan in ne odvaja seča. V praksi svetujemo pregled pri zdravniku, če bolnik z drisko 12 ur ni odvajal urina. Poleg tega je potreben pregled pri zdravniku, če bruhanje ne pojenja ali se pojavi kri na blatu.
Kako bolezen zdravimo?
Predvsem je pomembna rehidracija, kar pomeni, da je treba piti dovolj tekočin. Priporočamo oralno rehidracijsko raztopino, ki vsebuje tudi minerale, ki jih poleg vode izgubljamo. Jemanje probiotikov skrajša in ublaži potek bolezni. Če je driska ali bruhanje hudo, pomagajo tudi določena zdravila, ki jih predpiše zdravnik.
Kaj je med boleznijo treba jesti in kaj je prepovedano?
Dieta ni potrebna. Če bolnik intenzivno bruha, za nekaj ur prenehamo s hranjenjem, mu pa vseeno postopno ponujamo tekočino, sprva po požirkih, nato pa v vedno večjih količinah.
Se lahko okužijo tudi odrasli in kako?
Odrasli se lahko okužijo tako kot otroci, z zaužitjem infektivnih virusov. Je pa res, da imamo odrasli od predhodnih okužb vsaj delno imunost, ki nas varuje pred težjo obliko bolezni. Če je virus spremenjen v tolikšni meri, da se s podobnim agensom še nismo srečali, potem pa tudi odrasli zbolimo v polni meri, s težko bolezensko sliko, kot da bi bilo prvič.
Kakšni so znaki in potek bolezni pri odraslih?
Navadno je odraslim slabo in bruhajo, prisotne so bolečine v trebuhu in vodena driska. Včasih je prisotna tudi povišana telesna temperatura. Ni pa nujno, da sta pri bolezni vedno prisotna bruhanje in driska, odraslim je lahko le slabo in jih boli trebuh ali pa samo bruhajo.
Je potrebna hospitalizacija?
Rotavirus v primerjavi z drugimi agensi povzroča težjo obliko bolezni. Med bolniki z gastroenteritisom je delež rotavirusnih okužb najmanjši med tistimi bolniki, ki se lahko sami zdravijo doma, in največji med tistimi, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. V bolnišnico sprejmemo bolnike, ki intenzivno bruhajo in ne morejo zagotoviti zadostnega vnosa tekočin skozi usta, prav tako je potrebna hospitalizacija v primeru zapletov.
Lahko okužba povzroči tudi smrt in kdaj?
Lahko, a v razvitem svetu izjemno redko. V tretjem svetu je najpogostejši vzrok smrti izsušenost, pri nas pa gre pogosteje za druge, sistemske zaplete, ki pa so izjemno redki. Umrljivost zaradi rotavirusnih okužb je pri nas izjemno nizka oziroma je praktično ni. Število okuženih pa se z leti nekoliko zmanjšuje.
Ali so kakšne rizične skupine pri okužbi z rotavirusom?
Rotavirus ogroža predvsem otroke, mlajše od treh let, v tej starostni skupini so okužbe najpogostejše in tudi potekajo v najtežji obliki. Pri osebah s hudimi motnjami imunskega sistema lahko rotavirus povzroči kronično okužbo, a tovrstni primeri so zelo redki. Starostnike, ki prebivajo v domu starejših občanov, prav tako ogrožajo rotavirusne okužbe – predvsem zaradi tega, ker se rotavirus v bolnišničnem/institucionalnem okolju zelo hitro širi in ker imajo starostniki številne osnovne bolezni, ki se lahko ob rotavirusni okužbi še poslabšajo.
Kako lahko okužbo preprečimo?
Okužbo lahko preprečujemo s higienskimi ukrepi. V zavodih/bolnišnicah z dosledno uporabo alkoholnih razkužil ter kontaktno izolacijo bolnikov, doma pa poskrbimo za redno umivanje rok ter čiščenje vseh predmetov, s katerimi bolnik prihaja v stik. Pri tem moramo biti karseda natančni in temeljiti. Najučinkovitejši način preprečevanja je cepljenje, vendar to pride v poštev samo pri dojenčkih.
Se lahko okužimo tudi s hrano in katero?
Okužimo se lahko s hrano, ki je kontaminirana z rotavirusi, lahko zaradi umivanja/zalivanja z vodo, v kateri so prisotni rotavirusi, ali pa je vir okužbe kuhinjsko osebje z rotavirusno okužbo. Tovrsten način prenosa je redek, na ta način se pogosteje prenašajo druge črevesne okužbe, npr. z norovirusi (npr. s sadjem, solato ipd.), salmonelo in kampilobaktrom.
Ali rotavirusi potujejo tudi po zraku?
O tem so mnenja deljena. V okviru nekaterih raziskav so rotavirus dokazali v dihalih, prav tako so v raziskavi na miškah uspeli živali okužiti preko rotavirusnih aerosolov, vendar za zdaj velja prepričanje, da je tovrsten način prenosa malo verjeten.
Kako so rotavirusi odporni, koliko časa po nastanku so še nevarni?
Rotavirusi preživijo na rokah vsaj štiri ure, na površini predmetov pa več dni. Najučinkoviteje zmanjšamo količino virusov na vseh površinah z uporabo alkoholnih razkužil. Umivanje rok z milom ni preveč učinkovito.
Obstajajo tudi učinkovita cepiva za zaščito?
Obstajata dve cepivi proti rotavirusnim okužbam, ki se uporabljata pri otrocih, mlajših od šest mesecev. Z uporabo teh cepiv se je v državah, kjer je to cepljenje razširjeno, obolevnost otrok zaradi rotavirusnih okužb pomembno zmanjšala. Pri nas se proti rotavirusu cepi približno 20–25 % otrok in o kakšnem pomembnem vplivu na epidemiologijo ne moremo govoriti.
Kaj svetujete za vsakdanjo preventivo pred okužbo?
Uživanje probiotikov ter izogibanje tesnih stikov z ljudmi (predvsem z majhnimi otroki) s prebavnimi težavami.
Odrasli se lahko okužijo tako kot otroci, z zaužitjem infektivnih virusov. Je pa res, da imamo odrasli od predhodnih okužb vsaj delno imunost, ki nas varuje pred težjo obliko bolezni. Če pa je virus spremenjen v tolikšni meri, da se s podobnim agensom še nismo srečali, potem tudi odrasli zbolimo v polni meri, s težko bolezensko sliko, kot da bi bilo prvič.
