Zagotovo ste že zasledili Hipokratovo misel, da vse bolezni izvirajo iz črevesja. Da gre za resnico, priča že samo dejstvo, da se 70–80 odstotkov imunskega sistema nahaja v črevesju.

Številne novejše znanstvene raziskave nam vse bolj natančno odkrivajo povezave med zdravo in uravnoteženo črevesno mikrobioto in splošnim zdravjem. Danes vemo, da je za zdravje in dobro delovanje črevesja ključna pestra populacija mikroorganizmov, ki mora biti v pravem razmerju, t. i. evbiozi. Mikrobioto sestavlja več kot 1.000 različnih vrst mikroorganizmov, od katerih sme biti le 15 odstotkov škodljivih, preostali pa nevtralni in dobrodejni, da telo lahko ostane zdravo in v ravnovesju.

Dobrodejni mikroorganizmi vplivajo na številne življenjsko pomembne procese v telesu, kot so prebava, presnova hranil, proizvodnja vitaminov in odstranjevanje zaužitih škodljivih mikroorganizmov. Ključno vlogo igrajo tudi v stimulaciji celic, tako pridobljenega kot tudi priučenega imunskega sistema, s čimer aktivirajo njegovo delovanje. Predstavljajo pa tudi izjemno pomemben ščit sluznici črevesne stene, t. i. požarnem zidu, ki ločuje prebavni trakt od tkiva, kjer se nahaja tudi imunski sistem.

Če mikroorganizmi niso v zdravem ravnovesju, oslabijo vse funkcije: od prebave do presnove in delovanja imunskega sistema. Popusti tudi ščit črevesni sluznici, zaradi česar se ta poškoduje in omogoči prehajanje presnovnih odpadkov, nezadostno predelanih hranil in toksinov v telo, t. i. sindrom prepustnega črevesja. To sproža vnetja, alergije in na dolgi rok številne kronične vnetne bolezni.

Na oslabitev sestave mikrobiote najbolj vplivajo antibiotiki in nekatere druge vrste zdravil, vse oblike stresa, način prehrane, nosečnost, potovanja, sevanja in številni okoljski toksini v vodi, zraku in zemlji. Zato je še predvsem v teh pogojih potrebno poskrbeti za pravilno ravnotežje v mikrobioti, da ne zdrsne v stanje disbioze in ohromi zdravja.

Ljudje smo že od nekdaj intuitivno vedeli, da nam fermentirana živila pomagajo pri vzdrževanju zdravja. Fermentirana živila se skozi zgodovino pojavljajo na vseh koncih sveta, že v antičnem Rimu so jedli kislo zelje, na vzhodu Evrope sta se pila jogurt in kefir, v Aziji so fermentirali zelje, jajčevce, kumare, korenček ter pili lassi in kombučo. Mlečnokislinske bakterije, ki sodelujejo v procesu fermentacije, delujejo v prid uravnotežene mikrobiote.

Življenje v razvitem svetu še nikoli ni bilo pod takšnimi obremenitvami, kot je danes in prav vsi se soočamo z izzivom vzdrževanja evbioze. Fermentirani pripravki s širokim spektrom probiotičnih efektivnih mikroorganizmov (EM) so dobra pomoč pri tem, saj vsebujejo žive mikroorganizme, ki so sposobni ponovne naselitve v črevesju. Najboljši so t. i. multiprobiotiki, ki vsebujejo po več deset vrst živih mikroorganizmov, ki so del uravnotežene mikrobiote. Za terapevtski učinek mora biti število zaužitih živih mikroorganizmov več kot 10 milijard dnevno. Zdravje se prične v črevesju.