Urični artritis ali protin (poznamo ga tudi pod imenoma putika ali giht) so nekoč imenovali tudi bolezen kraljev, saj je bil zaradi prehranskih navad pogostejši med premožnimi sloji prebivalstva. Protin je posledica odlaganja kristalov sečne kisline v vezno tkivo sklepov, hrustanec tetive ali v vse našteto.

Avtor: Andreja Košir

Zakaj nastane?

Protin je presnovna bolezen. Je akutno ali kronično vnetje sklepa, ki se pojavi pri ljudeh, ki imajo v krvi stalno visoko raven sečne kisline. Čim višja je raven sečne kisline v krvi, večja je možnost za nastanek protina. Sečna kislina se v normalnih pogojih sicer razgradi v krvi in izloči z urinom. Protin je 20-krat pogostejši pri moških, število žensk, ki trpi zaradi protina, pa se poveča po menopavzi. Prvi napad pogosto prizadene moške med štiridesetim in petdesetim letom. Večina ljudi, ki trpi zaradi protina, ima genetske ali druge predispozicije za razvoj protina.

Napad uričnega artritisa se pojavi nenadoma. Sklep, v večini primerov gre za palce na nogah, gležnje in kolena, zelo boli. Bolniki poročajo o neznosnih bolečinah. Kot smo že napisali, lahko povečano raven sečne kisline pripišemo genskim nepravilnostim, nastanek protina pa je lahko povezan tudi z različnimi drugimi boleznimi, kot sta azotemija in diuretična acidoza, krvotvorne bolezni in luskavica. Napade protina lahko sprožijo različni prehranski prekrški, kot so pitje alkohola, uživanje mastnega mesa, drobovine, stročnic, kože rib, perutnine, pa tudi različne poškodbe, okužbe, hujši stresi, operativni poseg, stradanje in jemanje nekaterih zdravil.

Pri kar 70 % bolnikov se drugi napad protina pojavi že v prvem letu. Ti napadi sčasoma postajajo vedno hujši in zajamejo več sklepov hkrati. Z leti lahko protin postane kroničen,

kristali sečne kisline pa se ne nalagajo le v sklepih, ampak tudi drugih tkivih, na primer v ušesnem hrustancu in mehkih tkivih, v kitnih ovojnicah ter v sluznih vrečkah. Kristali se lahko odlagajo tudi v ledvično tkivo in postopoma oslabijo delovanje ledvic, kar povzroči nastanek ledvičnih kamnov.

Postavljanje diagnoze

Bolezen je lahko diagnosticirati, saj so njeni znaki zelo tipični. Pojavi se vnetje enega sklepa, navadno palca na nogi ali pa kolena, ki mu sledi zatišje. Bolnik je najprej deležen običajnega fizičnega pregleda ter laboratorijskega pregleda krvi in urina. Za dokončno potrditev diagnoze pa se s punkcijo vzame vzorec iz sklepa in se ga analizira pod polarizacijskim mikroskopom. Če so v vzorcu prisotni igličasti dvolomni kristali, gre nedvomno za urični artritis. V nekaterih primerih se zdravniki odločijo še za rentgensko slikanje prizadetih sklepov.

Kako zdravimo protin?

Ko se pojavijo napadi protina, se bolniku najprej predpiše ustrezna dieta. Ob vseh zdravilih, ki so danes na voljo, sama dieta pri zdravljenju protina ni več tako pomembna, kot je bila nekoč. Vseeno pa mora bolnik svoji prehrani nameniti nekaj več pozornosti in se določenih priporočil držati celo življenje. Če ima bolnik povečano telesno maso, mora najprej shujšati. Omejiti mora tudi živila, ki vsebujejo veliko purinov, izogibati se mora uporabi odvajal ter se odreči uživanju alkohola, še posebej rdečega vina in piva.

Seznam živil in njihova vsebnost purinov na 100 g živila:

Pri zdravljenju se uporablja več vrst zdravil, in sicer zdravila, ki skrajšajo in ublažijo sklepno vnetje (nesteroidni antirevmatiki), tista, ki znižujejo zvišano raven sečne kisline v krvi ter zdravila, ki preprečujejo ponovne protinske napade. Za blaženje bolečin in zmanjševanje sklepnega vnetja pri akutnem protinskem napadu se uporabljajo nesteroidni revmatiki. Starejši bolniki z akutnim napadom protina lahko namesto nesteroidnih antirevmatikov, ki imajo več stranskih učinkov, dobijo kolhicin. Kolhicin se v manjših odmerkih lahko uporablja tudi za preprečevanje protinskih napadov.

Glukokortikoidi so sicer učinkovita zdravila, a jih pri protinu zdravniki predpišejo le izjemoma, in sicer pri osebah, ki so prizadete zaradi akutnega vnetja več sklepov, imajo tudi visoke vnetne kazalnike in ne morejo prejemati nesteroidnih antirevmatikov ali kolhicina.

Zvišano raven sečne kisline zdravimo z alopurinolom, ki je zaviralec encima ksantinoksidaze. Ta encim sicer sodeluje pri tvorbi purinov. Alopurinol morajo bolniki redno jemati, njegov odmerek pa zdravnik prilagodi glede na pogostost napadov oziroma raven sečne kisline v krvi. To je tudi edino zdravilo, ki lahko dolgoročno ugodno vpliva na razvoj bolezni.

Če protina ne zdravimo, na okončinah, običajno nad sklepi, zrastejo veliki tofi. Ti tofi se lahko predrejo in iz njih se izceja gosta sirasta snov. V tem primeru je potreben manjši kirurški poseg, s katerim se tof odstrani, rana pa se nato postopoma zaceli. Tudi če se tofi zagnojijo, je potreben kirurški poseg.

Pomagajmo si sami

• Če imate povišano telesno maso, je pomembno, da shujšate. Prav tako se začnite redno ukvarjati s telesno dejavnostjo in pijte veliko vode. Dosledno se držite vseh prehranskih nasvetov, ki jih boste dobili od svojega zdravnika ali dietetika.
• Češnje razgibajo debelo črevo in telo spodbudijo, da bolj učinkovito izloča odpadne snovi in toksine iz črevesja. Češnje delujejo odvajalno ter odplavljajo sečno kislino iz sklepov. V sezoni češenj lahko težave s protinom omilimo z enim kilogramom teh okusnih sadežev, ki jih uživamo ves dan. Jemo jih vsaj 10 dni.
• Pijte zeliščne čaje, še posebej priporočljivi so metin, kamilični in rmanov čaj.
• Od začimb je zelo priporočljiva kurkuma.
• Nekateri za lajšanje bolečin ob napadu protina priporočajo različne obkladke, na primer iz vročih lanenih semen, iz zmečkanih listov pora, vroče obkladke iz svežega zelja in obkladke iz arnikove tinkture (žličko tinkture zlijemo v 0,25–0,5 dl vode).
• Za lajšanje bolečin so primerni tudi ledeni obkladki.
• Pomagajo tudi obloge iz gline ali aktivnega oglja, ki iz sklepa pomagajo odstraniti toksine. Iz gline ali aktivnega olja si lahko pripravite tudi kopel.

Marec 2013