Avtor: Andreja Košir
Protin je presnovna bolezen. Je akutno ali kronično vnetje sklepa, ki se pojavi pri ljudeh, ki imajo v krvi stalno visoko raven sečne kisline. Čim višja je raven sečne kisline v krvi, večja je možnost za nastanek protina. Sečna kislina se v normalnih pogojih sicer razgradi v krvi in izloči z urinom. Protin je 20-krat pogostejši pri moških, število žensk, ki trpi zaradi protina, pa se poveča po menopavzi. Prvi napad pogosto prizadene moške med štiridesetim in petdesetim letom. Večina ljudi, ki trpi zaradi protina, ima genetske ali druge predispozicije za razvoj protina.
Napad uričnega artritisa se pojavi nenadoma. Sklep, v večini primerov gre za palce na nogah, gležnje in kolena, zelo boli. Bolniki poročajo o neznosnih bolečinah. Kot smo že napisali, lahko povečano raven sečne kisline pripišemo genskim nepravilnostim, nastanek protina pa je lahko povezan tudi z različnimi drugimi boleznimi, kot sta azotemija in diuretična acidoza, krvotvorne bolezni in luskavica. Napade protina lahko sprožijo različni prehranski prekrški, kot so pitje alkohola, uživanje mastnega mesa, drobovine, stročnic, kože rib, perutnine, pa tudi različne poškodbe, okužbe, hujši stresi, operativni poseg, stradanje in jemanje nekaterih zdravil.
Pri kar 70 % bolnikov se drugi napad protina pojavi že v prvem letu. Ti napadi sčasoma postajajo vedno hujši in zajamejo več sklepov hkrati. Z leti lahko protin postane kroničen,
kristali sečne kisline pa se ne nalagajo le v sklepih, ampak tudi drugih tkivih, na primer v ušesnem hrustancu in mehkih tkivih, v kitnih ovojnicah ter v sluznih vrečkah. Kristali se lahko odlagajo tudi v ledvično tkivo in postopoma oslabijo delovanje ledvic, kar povzroči nastanek ledvičnih kamnov.
Bolezen je lahko diagnosticirati, saj so njeni znaki zelo tipični. Pojavi se vnetje enega sklepa, navadno palca na nogi ali pa kolena, ki mu sledi zatišje. Bolnik je najprej deležen običajnega fizičnega pregleda ter laboratorijskega pregleda krvi in urina. Za dokončno potrditev diagnoze pa se s punkcijo vzame vzorec iz sklepa in se ga analizira pod polarizacijskim mikroskopom. Če so v vzorcu prisotni igličasti dvolomni kristali, gre nedvomno za urični artritis. V nekaterih primerih se zdravniki odločijo še za rentgensko slikanje prizadetih sklepov.
Ko se pojavijo napadi protina, se bolniku najprej predpiše ustrezna dieta. Ob vseh zdravilih, ki so danes na voljo, sama dieta pri zdravljenju protina ni več tako pomembna, kot je bila nekoč. Vseeno pa mora bolnik svoji prehrani nameniti nekaj več pozornosti in se določenih priporočil držati celo življenje. Če ima bolnik povečano telesno maso, mora najprej shujšati. Omejiti mora tudi živila, ki vsebujejo veliko purinov, izogibati se mora uporabi odvajal ter se odreči uživanju alkohola, še posebej rdečega vina in piva.
0 mg purinov/100 g živila (dovoljena živila pri protinu) | maslo, olje iz koruznih kalčkov, margarina, svinjska mast, sončnično olje, jajčni beljak, pinjenec, jogurt, kondenzirano mleko, smetana, kislo mleko, skuta, sir, riž, marmelada, med, buče, ananas, marelice, borovnice, maline, ribez, češnje, pomaranče, breskev, kava, čaj |
1–100 mg purinov/100 g živila | ostrige, slanina, jajca, črni in beli kruh, zdrob, testenine, gobe, cvetača, stročji fižol, zelje, korenje, krompir, koleraba, brstični ohrovt, rdeče zelje, beluši, špinača, paradižnik, čebula, endivija, motovilec, črna redkev, rdeča redkvica, rdeča pesa, jabolka, hruške, dateljni, jagode, rabarbara, arašidi, lešniki, mandeljni, orehi, pivo |
101–300 mg purinov/100 g živila | vse vrste mesa, perutnina, ledvice, jezik, divjačina, divja perutnina, postrvi, jegulja, krap, morski list, ščuka, slanik, jastog, polenovka, fižol, mladi grah, leča |
Nad 300 mg purinov/100 g živila | mesni izvlečki, priželjc, srce, jetra, sardine, školjke, kvas |
Pri zdravljenju se uporablja več vrst zdravil, in sicer zdravila, ki skrajšajo in ublažijo sklepno vnetje (nesteroidni antirevmatiki), tista, ki znižujejo zvišano raven sečne kisline v krvi ter zdravila, ki preprečujejo ponovne protinske napade. Za blaženje bolečin in zmanjševanje sklepnega vnetja pri akutnem protinskem napadu se uporabljajo nesteroidni revmatiki. Starejši bolniki z akutnim napadom protina lahko namesto nesteroidnih antirevmatikov, ki imajo več stranskih učinkov, dobijo kolhicin. Kolhicin se v manjših odmerkih lahko uporablja tudi za preprečevanje protinskih napadov.
Glukokortikoidi so sicer učinkovita zdravila, a jih pri protinu zdravniki predpišejo le izjemoma, in sicer pri osebah, ki so prizadete zaradi akutnega vnetja več sklepov, imajo tudi visoke vnetne kazalnike in ne morejo prejemati nesteroidnih antirevmatikov ali kolhicina.
Zvišano raven sečne kisline zdravimo z alopurinolom, ki je zaviralec encima ksantinoksidaze. Ta encim sicer sodeluje pri tvorbi purinov. Alopurinol morajo bolniki redno jemati, njegov odmerek pa zdravnik prilagodi glede na pogostost napadov oziroma raven sečne kisline v krvi. To je tudi edino zdravilo, ki lahko dolgoročno ugodno vpliva na razvoj bolezni.
Če protina ne zdravimo, na okončinah, običajno nad sklepi, zrastejo veliki tofi. Ti tofi se lahko predrejo in iz njih se izceja gosta sirasta snov. V tem primeru je potreben manjši kirurški poseg, s katerim se tof odstrani, rana pa se nato postopoma zaceli. Tudi če se tofi zagnojijo, je potreben kirurški poseg.
Marec 2013