Kakšni so vzroki in posledice premajhnega izločanja encimov in kakšne so možnosti za uspešno zdravljenje, nam je razložil doc. dr. Aleš Tomažič, dr. med., specialist kirurg gastroenterolog.
Avtor: Saša V.
Glavna delitev obsega: akutne pankreatitise, kronične pankreatitise in pa tumorje, ki nastanejo na slinavki. Pri akutnem in kroničnem pankreatitisu sta vzroka pri veliki večini obolelih dva: alkoholizem in zvišan holesterol v krvi, pridružujejo pa se jima še žolčni kamni, če se ti zagozdijo v žolčevodu. V redkih primerih lahko povzročijo vnetje tudi okužbe z nekaterimi virusi, poškodbe, operacije trebušne slinavke ali žolčevodov ter nekatera zdravila.
Težave občutimo kot tiščanje v trebuhu, napihnjenost, spahovanje, po trebuhu se nam glasno pretakajo sokovi, naše odvajanje blata je pogostejše, tekoče, smrdeče. Lahko nam je tudi slabo, hujšamo in posledica tega je podhranjenost.
Vsi ti znaki so zadosten vzrok za obisk zdravnika. Ta se bo na podlagi znakov in morebitnih prejšnjih znakov, ki bi kazali na obolenje trebušne slinavke, odločil, da nas napoti k specialistu. Specialist bo glede na opravljene preiskave določil diagnozo. Potrebne preiskave so običajno laboratorijski izvid, pregled blata na prebavljenost in slikovne diagnostične metode, kot sta ultrazvok in CT.
Ta bolezenski proces se imenuje eksokrina insuficienca pankreasa. Zaradi bolezenskih sprememb v slinavki le-ta ne more v zadostni meri izločati prebavnih encimov v dvanajstnik. Zaradi tega je najbolj motena presnova maščob, saj presnavljajo ogljikove hidrate in beljakovine tudi drugi črevesni encimi. Pomanjkanje prebavnih sokov se pojavi šele takrat, ko je okvarjena več kot polovica trebušne slinavke. Ko recimo slinavka deluje le še 20-odstotno, je mogoče le izločanje inzulina, ne pa tudi izločanje prebavnih sokov.
Kot že rečeno, je glavni razlog dolgotrajnega kroničnega vnetja trebušne slinavke prekomerno uživanje alkohola. Eksokrina insuficienca pa je posledica dolgotrajnega oziroma kroničnega vnetja. V Evropi je Finska dežela, kjer oboli 23 ljudi na 100.000 prebivalcev, v Švici recimo le 1,6 človeka na 100.000 prebivalcev. Ker smo Slovenci po porabi alkohola blizu Fincem oz. kar v samem svetovnem vrhu, lahko sklepamo, čeprav nimamo opravljenih teh meritev, da je stanje podobno. To je zagotovo dovolj močan razlog, da je pametno pogledati, koliko popijemo. Tudi staranje je eden od vzrokov zmanjšanega izločanja encimov. Na funkcionalno pomanjkanje encimov pa lahko vplivajo tudi nekatere poškodbe, vnetja, operativni posegi na želodcu, žolčevodih, jetrih in trebušni slinavki.
Najprej skušamo odpraviti vzrok težav. Poleg opustitve mastne hrane je najpomembnejša popolna opustitev alkohola. Ker gre za pomanjkanje encimov, je treba le-te nadomestiti z nadomestnimi, predvsem s tistimi, ki nadomeščajo lipazo in amilazo. Eno takih zdravil je kreon. Zdravila je treba jemati stalno.
Večinoma je bolezen nepopravljiva. Možnost popolne ozdravitve obstaja pri blagem akutnem ali kroničnem vnetju ali če uspešno odstranimo majhen tumor.
Najboljša preventiva je skoraj nična raba alkohola in primerna, nemastna, uravnotežena prehrana. Res je, da na nekatere vzroke obolenja nimamo vpliva, saj jih tudi ne poznamo. Ko enkrat pride do tega, da je treba kronično nadomeščati prebavne encime, je treba bolnika usmerjati k pravilni sestavi živil in obrokov, vpeljati red v prehrano, opozoriti na nepotrebnost uživanja mastne hrane in poudariti pomembnost rednega in pravilnega jemanja prebavnih encimov.
November, 2010