Različne prebavne težave lahko doletijo kogar koli od nas, vzroki za njihov nastanek pa so različni, zato ni zdravila, ki bi pomagalo vsem. Pri blažjih oblikah tovrstnih težav lahko veliko naredimo kar sami. Zelo pomembno je, da ugotovimo, kakšno hrano uživamo, kakšen je sicer naš življenjski slog, koliko se gibamo … Za mnenje in nasvet glede blaženja lažjih oblik prebavnih težav smo se obrnili na nutricistko Mojco Cepuš.

Avtorica: Andreja Košir

Kako deluje naša prebava

Človeški prebavni sistem je zavita cev, ki sega od ust do zadnjične odprtine (če je prebavna cev popolnoma iztegnjena, je dolga kar od 6 do 9 metrov). Vzdolž prebavne cevi se nahaja več specializiranih odsekov, ki pri prebavi hrane opravljajo točno določeno nalogo – gre za usta, žrelo, požiralnik, želodec, tanko črevo, debelo črevo in danko z zadnjično odprtino.

Prebava hrane se začne že v ustni votlini, ko z zobmi hrano razkosamo, encim amilaza pa ogljikove hidrate razdeli na manjše enote. V želodcu se hrana kemično in mehansko prebavi, tam pa deluje encim pepsin, ki delno razgradi beljakovine. Naslednjo postajo zaužite hrane predstavlja tanko črevo, kjer se nahajajo črevesne resice, ki v krvni in limfni obtok vsrkajo majhne molekule hrane, te pa potem lahko pridejo do celic. Prvi del tankega črevesa predstavlja dvanajstnik, kamor iz žolčevoda priteka žolč, ki maščobe razgradi na manjše enote, encim lipaza pa jih razgradi vse do maščobnih kislin. V drugem delu tankega črevesa se molekule hrane dokončno razgradijo na osnovne enote in preidejo v krvni obtok.

Vsa neprebavljena hrana potuje v debelo črevo, ki iz snovi posrka vodo, vitamine in minerale, vse drugo pa je hrana za številne bakterije, ki naseljujejo debelo črevo. Te bakterije so zelo pomembne za zdravo črevesno mikrofloro in posledično za zdravje našega celotnega organizma.

Pri driski na pomoč priskočijo tudi probiotiki

Kadar se pojavi driska, je zelo pomembno, da redno nadomeščamo izgubljeno tekočino. Mojca Cepuš pravi, naj namesto navadne vode raje pijemo različne izotonične napitke, med katerimi še posebej izpostavlja kokosovo vodo, ki odlično pomaga vzpostaviti optimalno elektrolitsko ravnovesje v telesu. Pri hrani nutricistka priporoča predvsem riž in banane.

Tudi probiotične bakterije skrajšajo potek bakterijske (in celo virusne) driske. Z uživanjem probiotičnih izdelkov lahko olajšamo in skrajšamo potek zdravljenja ob okužbi. Probiotiki so sicer živi mikroorganizmi, ki srbijo za vzdrževanje oziroma ponovno vzpostavljanje optimalne črevesne mikroflore. Ko zaužijemo probiotike, se ti naselijo v debelem črevesju. Če jih je dovolj, pozitivno delujejo na zdravje gostitelja in uspešno uravnovešajo črevesno mikrofloro. Ravnovesje v prebavnem traktu se lahko poruši zaradi okužbe, vnetja, jemanja nekaterih zdravil (na primer antibiotikov), pa tudi zaradi stresa.

Poudariti velja, da so probiotične bakterije zelo raznolike in glede delovanja zelo specifične ter zato niso primerne za vse vrste težav, navaja prof. dr. Irena Rogelj, dipl. ing. živ. tehnologije, z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Vsaka probiotična kultura torej ni primerna za vse težave – nekatere probiotične bakterije so nadvse uspešne pri boju proti škodljivim bakterijam, druge pa spodbujajo delovanje imunskega sistema. Kadar kupujemo probiotike, moramo izbrati pravega za svojo težavo. Samo posamezni bakterijski sevi namreč dokazano skrajšujejo trajanje driske. Zaprtje bomo na primer zdravili s popolnoma drugo vrsto probiotičnih bakterij.

Na Inštitutu za probiotike in funkcionalno hrano poudarjajo znanstveno dokazano učinkovitost probiotikov, a le za tista področja, kjer obstaja dovolj kakovostnih kliničnih preiskav. Zelo pomembno je tudi, da se vsi strokovnjaki, ki se kakor koli srečujejo s tem področjem, zavedajo specifičnosti uporabe probiotičnih bakterij in znajo bolnikom tudi ustrezno svetovati.

Kako si lahko pomagamo pri zaprtju

Težave z zaprtjem v današnjem času mučijo veliko ljudi, po besedah Mojce Cepuš pa k izboljšanju stanja v veliki meri prispeva sprememba načina prehranjevanja. Sogovornica svetuje več manjših obrokov – za prvo malico svetuje dva sadeža, za kosilo pa večjo skledo solate in dodatno zelenjavno prilogo. S takim izborom živil bomo povečali vnos prehranskih vlaknin v telo, kar bo spodbudilo prebavo, izboljšanje pa se bo pokazalo že v nekaj dneh.

Ob težavah z zaprtjem je torej zelo pomembno, da zaužijemo dovolj prehranskih vlaknin in spijemo dovolj tekočine (torej vode ali blagega zeliščnega čaja). Uživanje samih vlaknin brez tekočine bi naše stanje le še poslabšalo. Nutricistka ob dolgotrajnih težavah z zaprtjem svetuje v prehrano vključiti tudi namočena lanena semena, suhe slive in Donat Mg. Po njenem mnenju pa je najpomembneje, da je naša prehrana uravnotežena ter da prevladuje predvsem zelenjava. Mojca Cepuš poleg zelenjave priporoča še polnozrnate izdelke in tudi stročnice, ob tem pa opozarja, da moramo slednje v našo prehrano uvajati počasi.

Pri zaprtju pomaga tudi uživanje sadja, ki vsebuje veliko sadnih kislin, pektina in tanina. Uživajte torej jabolka, kutine, črni ribez, robidnice, slive. Vse prej naštete snovi zmanjšujejo vnetja, preprečujejo gnitje v črevesju in krepijo črevesno steno. Pri zaprtju pomagajo tudi bezgove jagode, bezgov džem in bezgov sok – polni so namreč pektina, flavonoidov in prehranskih vlaknin.

Če vas muči zaprtje, se obvezno odpovejte vsem predelanim živilom, torej rafiniranim izdelkom, sladkarijam in slanim prigrizkom.

Preprečimo zastrupitve s hrano

Zastrupitve s hrano se najpogosteje kažejo kot slabost, bruhanje in driska. Če nas mučijo krči v trebuhu, driska in bruhanje, ki se pojavijo od ene ure do štiri dni po uživanju določene hrane, to navadno pomeni, da gre za bakterijsko zastrupitev s hrano. Virusna zastrupitev se kaže kot bruhanje, driska, trebušni krči, glavobol, vročina in mrzlica. Ti simptomi se začnejo od 12 do 48 po zaužitju okužene hrane.

Ljudje, ki jedo ali pijejo okuženo hrano, lahko dobijo potovalno drisko, ki jo navadno povzroči bakterija E.coli. Bakterije lahko okužijo perutnino, jajca in meso ter povzročijo zastrupitve s salmonelo. Okužba s salmonelo je včasih lahko tudi smrtna, vendar večinoma povzroči le blago nelagodje. Škodljive bakterije se lahko naselijo na kuhanem ali surovem mesu in ribah, na mlečnih izdelkih, na hrani, ki predolgo stoji na sobni temperaturi …

Virusno zastrupitev s hrano lahko povzroči zlasti surova morska hrana, še posebej okužene školjke.

Z bruhanjem in drisko telo izloči strupe, zato je zelo pomembno, da v prvih 24 urah ne jemljete nobenih sredstev proti bruhanju ali driski. Ko tekočina že lahko ostane v vašem želodcu, približno pol dneva le pijte. Ko začnete spet uživati hrano, naj bodo živila lahko prebavljiva – na primer riž, kuhana žita, juhe.

Kako preprečiti zastrupitev s hrano:

• Preden začnete pripravljati hrano, si vedno temeljito umijte roke. Tudi vsi pripomočki za pripravo hrane morajo biti čisti.
• Zamrznjenega mesa ne tajajte na sobni temperaturi. Meso naj se postopno odtaja v hladilniku.
• Izogibajte se surovi hrani – mesu, ribam, jajcem.
• Ne jejte hrane, ki je že na videz pokvarjena in smrdi.

Vas peče zgaga?

Zgaga nastane zaradi draženja sluznice požiralnika, ki ga povzroča želodčna kislina. Spodnja požiralnikova zapiralka zadržuje želodčno kislino v želodcu. Normalno se odpre, da hrana preide v želodec ali pri bruhanju, nato pa se spet zapre. Če se zapiralka odpre prevečkrat ali predolgo, lahko želodčna kislina zateka v požiralnik in povzroča pekočo bolečino.

Občasna zgaga še ne pomeni nevarnosti, po drugi strani pa kronična zgaga že lahko pomeni znak resne bolezni. Zgaga je značilna predvsem za starejše in nosečnice.

Zgago sicer občutimo kot boleč in pekoč občutek za prsnico, hkrati pa se pojavijo tudi napetost v želodcu, napihnjenost in slabost. Težave z zgago lahko omilimo tako, da jemo večkrat in po malo ter da hrano res dobro prežvečimo. Prav tako poskrbimo za redno gibanje in ohranjanje zdrave telesne mase.

Simptome zgage hitro olajša ingverjev čaj, kamilični čaj pa je v pomoč predvsem pri zgagi, ki je nastala kot posledica stresa.

Junij 2014