Nasveti, ki pridejo prav, da bo želodec spet zdrav

Nasveti, ki pridejo prav, da bo želodec spet zdrav:

• Hrano je treba dobro prežvečiti in se izogibati težkim, mastnim in začinjenim obrokom.
• Pretesna oblačila, izpuščanje zajtrka, preveč kave in gaziranih pijač ter ležanje takoj po hranjenju lahko obremenijo želodec.
• V primeru težav zaradi preobilice dobrega je najkoristnejši kratkotrajni post oziroma lahka prehrana, ki vključuje prepečenec in čaj (kavi, alkoholu in cigaretam se je treba odpovedati).
• Blažje težave lahko odpravimo tudi s pomočjo zdravil, ki so na voljo v lekarnah v prosti prodaji, vendar se je tudi pri teh zdravilih treba držati priloženih navodil in se posvetovati z zdravnikom ali s farmacevtom. Torej z antacidi in antagonisti histaminskih receptorjev H2.
• Na želodčne težave še zlasti ugodno vplivajo kamilica, melisa, baldrijan in poprova meta. Za pomiritev vnetja, napenjanja in tudi želodčnih krčev lahko uporabimo poparek iz teh zelišč, v lekarnah pa so na voljo tudi mešanice teh rastlin, ki jih pripravljajo njihovi galenski laboratoriji.
• Jesti je treba počasi in večkrat po malem. Hrana ne sme biti niti premrzla niti prevroča, dobro jo moramo prežvečiti. Zadnji večerni obrok zaužijmo vsaj dve uri pred spanjem.
• Med živili, ki jih je pri želodčnih težavah priporočljivo uvrstiti na jedilnik, je hrana z veliko količino vlaknin, kot so različni kosmiči (ovseni, ječmenovi, …), riž, pusto belo meso, najbolje kuhano, lahke zelenjavne juhe, jabolčna čežana in dušene banane (brez maščob in sladkorja) ter posušeno sadje (slive, rozine).
• Zelenjava je najlažje prebavljiva kuhana v sopari ali dušena brez maščobe in pretlačena.
• Mleku se je bolje izogniti, saj lahko še pospeši izločanje želodčne kisline. Boljša izbira so navadni jogurti, kislo mleko in kefir.
• Izognite se sladkorju, beli moki, tudi sladicam. Nezdravih maščob naj bo čim manj, enako velja za jajca, suhomesnate izdelke, gobe, redkvice, kislo zelenjavo, …

Zakaj so pomembne vlaknine?

Vlaknine se v črevesju ne razgradijo, temveč vežejo nase vodo, zato je blato obilnejše in mehkejše in ga lažje odvajamo. Vlaknine prav tako uporabijo koristne črevesne bakterije in se lahko razrastejo. Zato štejemo nekatere vlaknine med t.i. probiotike. Pomemben je tudi zadosten vnos tekočine, saj s tem preprečimo, da bi postala črevesna vsebina trda in suha. Po evropskih priporočilih znaša priporočena količina 20–40 g vlaknine na osebo na dan.