Bolečine v želodcu in težave, povezane z njim, so ena najpogostejših zdravstvenih težav, s katerimi se srečujejo ljudje – skoraj tako pogosto kot z glavoboli. Skoraj vse nas je že kdaj bolel želodec, najsi bo samo zaradi prenajedanja, zastrupitve s hrano, gastritisa ali GERB ipd.

Bolečine v želodcu so lahko akutne, kronične (trajajo več tednov ali mesecev) ali napredujoče (in se sčasoma poslabšujejo ob pridruženih simptomih) ter so povezane s številnimi vzroki, pogosto pa jih spremljajo slabost, napihnjenost ali napenjanje, lahko tudi bruhanje.

Ker je vzrokov za bolečine v trebuhu kot listja in trave, smo za vas naredili selekcijo in jih nekaj vzeli pod lupo.

Avtor: K. G.

Skupni imenovalec – želodec

Med požiralnikom in tankim črevesom, na zgornji levi strani trebušne votline, leži želodec. Ta mišični organ v obliki nekakšne vrečke igra ključno vlogo pri prebavljanju hrane, ki vanj vstopi skozi požiralnik in mišično zapiralko in iz njega potuje naprej v črevo. Želodec ima tri naloge, in sicer skladišči zaužito hrano, jo s pomočjo želodčne kisline razgrajuje in mešanico pošlje v tanko črevo.

Želodčne stene so prevlečene s sluznico, ki je polna želodčnih žlez, te pa izločajo encime in kislino, ki so nujno potrebni za presnovo hrane. Želodec, razdeljen na štiri dele, se lahko krči in širi glede na količino hrane, ki je v njem, in na ta način pomaga pri njeni razgradnji.

Nadležna želodčna kislina

Na izločanje želodčne kisline vplivajo različni dejavniki, od stresa, različne hrane, svežega sadja, mrzle pijače ipd. Običajno gre za pekoč občutek v žlički ali požiralniku, ki lahko privede tudi do kašljanja; nekateri pa vračanja kisline ne občutijo. Večina ljudi je že kdaj izkusila vračanje želodčne kisline v požiralnik in statistike pravijo, da naj bi vsaj enkrat mesečno prizadela nekaj več kot 40 % ljudi.

Kadar pa nas kislina pesti vsaj dvakrat ali večkrat tedensko in vpliva na kakovost našega življenja, že lahko govorimo o gastroezofagealni refluksni bolezni oz. GERB. Ta velja celo za eno od najpogostejših bolezni in po nekaterih podatkih naj bi pestila kar vsakega petega odraslega človeka.

GERB

Pri GERB gre torej za čezmerno izločanje želodčne kisline v požiralnik, ki se kaže kot žgoča bolečina v žlički in bolečina v zgornjem delu trebušne votline, vračanje kisline v požiralnik, nekateri pa zatekanja kisline sploh ne občutijo in jih nanjo opominja le suh, dražeč kašelj ali hripavost in oteklo grlo zjutraj. GERB lahko povzroča občutek težjega požiranja ali zatikanja hrane v požiralniku. Pojavi se lahko slab ustni zadah, slabost in siljenje na bruhanje ter celo erozija zob. Težave so pogostejše po obilnem obroku ter proti večeru, večkrat pa se pojavljajo pri ljudeh s prekomerno telesno težo, nosečnicah ipd.

Medtem ko je občasno vračanje kisline v požiralnik lahko le nepomembna, prehodna težava, pa ima nasprotno GERB lahko posledice na naše zdravje, saj lahko vodi v ezofagitis, razjedo na požiralniku in celo predrakave spremembe na požiralniku.

Večina ljudi, ki jih GERB dobi v svoj primež, si lahko zadovoljivo pomaga z zdravili, kot so antacidi, blokatorji H2 in zaviralci protonske črpalke – operacija je potrebna le v izjemno redkih primerih. Poleg zdravil pa je pametno zgrabiti bika kar za roge in se odločiti za spremembo življenjskega sloga ter izogibanje navadam, ki prispevajo k poslabšanju težav. Za začetek se priporoča izogibanje mastni ali začinjeni hrani (čokolada, čebula, sveže sadje, citrusi itd.), kavi in alkoholu. Tudi gazirane pijače raje črtajte z jedilnika, saj zaradi mehurčkov spodbujajo spahovanje in dodatno pripomorejo k vračanju kisline v požiralnik. Svoje k težavam prispeva tudi kajenje.

Hrano uživajte počasi in jo dobro prežvečite, nikar takoj po obroku ne lezite, izogibajte se tudi uživanju hrane tri do štiri ure pred spanjem. Vzglavnik naj bo vedno malce dvignjen, izogibati pa se je treba tudi oblačilom, ki so v pasu tesna. Smotrno je poskrbeti za redno telesno dejavnost in – ne nazadnje – za čim manj stresa, ki pri čezmernem izločanju kisline igra nezanemarljivo vlogo.

Duševne stiske in želodec

Stres, anksioznost, depresija in podobna duševna stanja nimajo samo velikega vpliva na zmanjšano kakovost življenja, temveč dejansko lahko vplivajo tudi na naš želodec, višji krvni tlak, glavobole in podobno. Če pri sebi opazite, da duševna stiska vpliva tudi na zdravje vašega želodca, si poskusite pomagati s prakticiranjem sprostitvenih tehnik in se, če se da, izogibajte okoliščinam, ki vas spravljajo v stisko, ter skušajte poskrbeti za svoj mir.

Želodčne razjede in gastritis

Želodčna razjeda, ulcer ali čir na želodcu je razjeda na steni želodčne sluznice, ki lahko povzroča bolečine v želodcu in celo krvavenje. Nase lahko opozarja z glodajočo bolečino, slabostjo, bruhanjem ali siljenjem na bruhanje, napihnjenostjo ter prebavnimi motnjami.

Najpogosteje razjede povzroča bakterija Helicobacter pylori, lahko pa so tudi posledica uporabe nesteroidnih protivnetnih zdravil, ki načnejo občutljivo želodčno sluznico. Svoj piskrček pristavi še stres, saj se ne reče zaman, da prav skrbi povzročajo čir na želodcu.

Pri gastritisu gre za vnetje stene želodca, ki ga enako kot čir povzročajo bakterija H. pylori, nesteroidna protivnetna zdravila pa tudi določena druga zdravila in alkohol ter stres. Simptomi, ki nakazujejo, da gre za gastritis, so napihnjenost, zmanjšan tek, izguba telesne teže, sitost že ob majhnih količinah hrane ter slabost ali celo bruhanje.

Tako razjede kot gastritis lahko privedejo do krvavitev, zato je zelo pomembno, da smo pozorni, če na blatu ali bruhanju opazimo sledove krvi. V takem primeru nam morajo zazvoniti vsi alarmi in čim prej je treba obiskati zdravnika.

Ezofagitis

Pri vnetju požiralnika oz. ezofagitisu gre za vneto sluznico požiralnika, ki ni del želodca, vseeno pa nas lahko boli prav tam. Do vnetja požiralnika privede več vzrokov, med njimi poleg jemanja določenih zdravil, kot so nekateri antibiotiki, tudi okužbe (takšne povzroča recimo okužba s kandido ali virusom herpes simplex) in določene alergije. Poleg bolečin v zgornjem delu želodca in enakega pekočega občutka kot ob vračanju želodčne kisline v požiralnik je za ezofagitis značilen občutek zatikanja hrane v požiralniku ali občutek težkega požiranja.

Zastrupitev s hrano ali trebušna gripa?

S hrano se lahko zastrupimo preko različnih virusov ali bakterij (salmonela, stafilokok, E. Coli, kampilobakter), pa tudi trebušna gripa (tudi gastroenteritis) je posledica različnih vzrokov, pri nas sta običajno glavna krivca rotavirus in norovirus.

Simptomi obeh so si precej podobni, zato je med njima težko razlikovati. Razlika je predvsem v načinu okužbe – pri zastrupitvi s hrano okuženo hrano zaužijemo, simptomi pa se pojavijo zelo hitro, v roku nekaj ur; medtem ko se v primeru trebušne gripe lahko okužimo preko stika z okuženo osebo, okuženih površin, predmetov itd., inkubacijska doba pa traja med enim in dvema dnevoma.

V obeh primerih nas lahko muči vse od slabosti, bruhanja, hladnega potu, glavobola in bolečin v mišicah do driske in trebušnih krčev, ki jih spremlja povišana telesna temperatura. Simptomi zastrupitve s hrano običajno vztrajajo kak dan ali dva, medtem ko nas simptomi trebušne gripe spremljajo tudi do kakšnega tedna.

Tako v primeru zastrupitve s hrano kot trebušne gripe je treba paziti na zadostno hidracijo (voda in nesladkani, prebavilom prijazni čaji) in vnos elektrolitov (rehidracijski pripravki), pri čemer se priporočata pitje po požirkih ter držanje preproste diete, ki jo sestavljajo prepečenec, banane, riž, jabolčni sok ali čežana. V veliko pomoč so nam lahko tudi probiotiki.

Da bi se izognili tako zastrupitvi s hrano kot trebušni gripi, poskrbimo za pravilno higieno umivanja rok, držimo se priporočil kihanja ali kašljanja v pregib komolca, si po zamenjavi umazanih pleničk dojenčka umijemo roke ipd. Poskrbimo, da bo hrana pravilno umita in zadostno termično obdelana (sploh meso, morski sadeži, jajca ter mleko) ter pazimo, da umitih živil ne kontaminirano z neumitimi (preko iste deske, nožev in ostalih pripomočkov itd.).

Žolčni kamni

Tudi žolčni kamni, ki nastajajo v žolčniku, lahko povzročajo bolečine, ki jih čutimo tudi v zgornjem desnem predelu trebušne votline. Majceni kamenčki, ki jih sestavljata holesterol ali bilirubin, lahko povzročijo otekanje, predvsem pa povzročajo hude bolečine, sploh po bolj mastnih obrokih. Vnetje žolčnika ali holecistitis nastane zaradi zapore izvodil žolčnika, običajno žolčni kamen zapre prehod in nastane vnetje, ki ga poleg bolečin v želodcu in trebušni votlini spremljajo slabost, bruhanje in vročina. Na pojav žolčnih kamnov lahko vpliva jemanje oralnih kontraceptivov in določenih drugih zdravil, prekomerna telesna teža pa tudi nenadna izguba teže. Običajno jih odstranjujemo kirurško.

Vzrokov za bolečine v želodcu je kot listja in trave

Našteli smo le nekaj vzrokov za bolečine v želodcu, ki jih je sicer še precej več – med njimi najdemo čisto preproste, kot so zaprtje, posledice menstrualnega ciklusa, razne alergije, vnetje urinarnega trakta itd. do bolj kompleksnih, kot so hernije, vnetje slepiča, izvenmaternična nosečnost, endometrioza ipd. ter vse do raka želodca. Tudi s starostjo je običajno težav z želodcem vedno več, saj, kot pravijo na NIJZ, starost vpliva na stanjšanje želodčne sluznice, znižanje izločanja želodčne kisline, prebavnih encimov in hormonov, slabše praznjenje želodca, znižanje prekrvljenosti in podobno.

Nujno k zdravniku, če …

Veliko želodčnih težav je prehodne narave in nenevarnih, vseeno pa jih ne smemo zanemariti. V primeru, da se pojavijo večje težave s požiranjem, da v blatu ali bruhanju opazite kri, da začnete nenačrtno izgubljati telesno težo, da več kot dva dni ne zadržite hrane v sebi, težave pa spremljata vročina in dehidracija (tudi temen urin), če je predel želodca občutljiv na dotik ali imate težave z dihanjem – vse to so znaki, da je nujno čim prej obiskati zdravnika, ki bo težave raziskal in vas po potrebi usmeril naprej.

ABC

A Podobno kot pri glavobolih so tudi vzroki za bolečine v želodcu številni.

B Ena najpogostejših težav želodca je čezmerno izločanje kisline, ki se lahko prevesi v GERB.

C Težave z želodcem poleg bolečin pogosto spremljajo slabost, bruhanje, driska, napihnjenost ipd.