Bolečine v želodcu so lahko zelo močne in neprijetne in v času praznikov, ki se bližajo, zaradi prevelikih količin napačne hrane tudi pogostejše. Običajno rečemo, da gre za gastritis.

Avtorica: Maja Korošak

Vendar pa, kakor je povedal prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., spec. gastroenterologije, je gastritis izraz, ki se na splošno med ljudmi uporablja za različne težave v zgornjem in srednjem delu trebuha.

»Sem lahko spadajo težave z dvanajstnikom, kot so vnetja dvanajstnika, razjeda na dvanajstniku ali pa žolč iz dvanajstnika zateka nazaj v želodec in povzroča biliarni žolčni gastritis. Sem spadajo tudi težave z želodcem, to so lahko minimalne spremembe na sluznici, lahko je sluznica vnetno spremenjena, kot bi bila površina opraskana ali pa se razvije razjeda v želodčni sluznici.

Skupek težav se lahko pojavlja tudi v zvezi s hiatalno hernijo.« Za kaj gre? »Želodec ima zgornjo zapiralko, ki preprečuje zatekanje želodčne vsebine in želodčnih sokov v požiralnik, saj to lahko povzroča vnetje požiralnika. Hkrati pa se pri herniji delček želodca za trenutek dvigne v prsno votlino in potem spet pade nazaj v trebušno,« pojasni dr. Ferkolj in doda, da kot gastritis včasih pojmujemo tudi težave z refluksnim ezofagitisom, torej vnetjem spodnjega dela požiralnika, ki je lahko kisel ali bazičen.

Diagnoza gastritisa se po besedah našega sogovornika lahko postavi šele po tem, ko se opravi gastroskopija. Včasih niti to ne zadostuje, ampak je potrebno pregledati še vzorčke želodčne sluznice. »To je pravi gastritis, ostalim omenjenim težavam pa lahko rečemo gastropatija, torej težave, povezane z želodcem,« poudari Ferkolj.

Kaj botruje gastritisu?

Vzroki za pojav gastritisa so zelo različni. Gastritis namreč ločimo na dve obliki: eno je akutni artritis, drugo je kronični.

»Akutni gastritis se kaže kot nenadna močna bolečina v zgornjem delu trebuha in v žlički, lahko sega tudi nekoliko pod oba rebrna loka ter traja dva do pet dni, potem mine sama od sebe. Gre za akutno dogajanje, ki je lahko povezano s hrano oziroma preobremenitvijo s hrano, pogosto pa tudi z virusno okužbo. V obdobju viroz lahko pride do gastritisov ali gastroenteritisov, ki so virusnega izvora. Pri tem je nekaj dni navzoča kar močna bolečina in nobeno od zdravil ne pomaga prav veliko. V tem času priporočamo uživanje lahke diete in težave bodo po nekaj dneh minile same od sebe.«

Kajenje in alkohol sta prav tako zelo povezana s težavami z želodcem. Tudi zdravila, predvsem aspirin. »Veliko ljudi jemlje aspirin, nekateri proti bolečinam, nekateri preventivno proti krvnim strdkom. Tudi ta aspirin (100-miligramski) lahko povzroča težave, še bolj pa običajni, 500-miligramski aspirin, posebno v kombinaciji s C-vitaminom. Druga vrsta zdravil, ki negativno vplivajo na želodec, pa so nesteroidni antirevmatiki, ki jih bolniki jemljejo predvsem pri sklepnih bolečinah in glavobolih (ibuprofen …). Včasih tudi nova zdravila za depresijo lahko povzročijo težave, pa tudi dodatek kalcija in druga prehranska dopolnila,« še pove Ferkolj ter nadaljuje z opisovanjem kroničnega gastritisa.

»Največ pa je kroničnega gastritisa, kjer težave vztrajajo dalj časa. Kronični gastritis je vsaj v 70 ali 80 % povezan z okužbo z bakterijo Helicobacter pylori. To je znano od leta 1992 in od tistega časa ga dokaj uspešno zdravimo.« Nekoč je bila namreč pogostost te okužbe v slovenski populaciji kar 40-odstotna. Z leti se je to spremenilo, zadnje študije kažejo na to, da je okuženost 25-odstotna, navaja Ferkolj.

Čemu pripisuje to izboljšanje? »Do spremembe je prišlo zaradi povečane higiene rok. V zadnjih 30 letih je bilo narejenih tudi kar nekaj odstranitev bakterije z antibiotiki, kar je vplivalo na manjše pojavljanje gastritisa, a se je s tem znižala tudi pojavnost raka želodca. Nekoč je bilo od 500 do 600 novih primerov raka želodca letno, zdaj je padlo celo pod 400 primerov. Zmanjšal pa se je rak spodnjega dela želodca, tam, kjer se zadržuje omenjena bakterija, raka zgornjega dela in požiralnika pa ne,« še pove naš sogovornik.

Kako se kaže?

Pri akutnem gastritisu nastopa huda bolečina, ki traja nekaj dni, potem se umiri. Pri kroničnem gastritisu pa bolniki pogosto tožijo o težavah, kot je tiščanje v žlički, v predelu med žličko in popkom ter nekoliko desno in levo pod oba rebrna loka. Lahko gre le za tiščanje, lahko gre za bolečino, lahko samo ponoči ali samo podnevi. Bolečina je lahko povezana tudi s hranjenjem, zato bolnika vedno vprašajo, ali se bolečina bolj pojavlja na tešče ali po zaužitju hrane. Bolečina je lahko pekoča, redko pa je krčevita v obliki napadov. Včasih pride do slabosti in siljenja na bruhanje, tudi bruhanje. Pri nekaterih nastopi zgaga ali pekoč občutek za prsnico in do podščitnice. Nekateri imajo tudi težave po operaciji žolčnih kamnov, določen delež bolnikov ima težave z želodcem, saj žolč stalno teče v črevo in del tega žolča se vrača nazaj v želodec in tudi požiralnik ter povzroča težave, kot je alkalni ali bazični refluks.

Zdravljenje

Najbolj smiselno je najprej poiskati vzrok, poudari gastroenterolog. »Za potrditev prisotnosti bakterije Helicobacter pliori se uporablja pregled krvi, pri katerem se ugotavljajo protitelesa, a so izvidi precej nezanesljivi. Protitelesa namreč v krvi lahko vztrajajo še več let po tem, ko je bila bakterija odstranjena. Najbolj pa se uporabljata dihalni test in test na bakterijo v blatu. To so neinvazivni testi. Najbolj zanesljiva je gastroskopija z odvzemom vzorčkov sluznice za prisotnost bakterije Helicobacter pylori. Vedno tudi kontroliramo, ali je bila bakterija odstranjena ali ne.«

Zdravljenje poteka na tri načine. »Vedno se uporabita zaviralec protonske črpalke in antibiotik amoksicilin ali pa še drugi antibiotik, claritromicin ali metronidazol. Zdravila je treba jemati 14 dni, po končanem zdravljenju pa se po mesecu ali dveh naredi kontrola, ali je bakterija odstranjena. Zelo pomembno je, da v obdobju štirih tednov bolnik ne jemlje zdravil zaviralcev protonske črpalke (nolpaza). Pod vplivom teh zdravil se namreč bakterija umakne, test nanjo je negativen, a se čez čas ponovno razraste. Če takšno zdravljenje ni uspešno, je treba antibiotike zamenjati in pri manjšem deležu bolnikov je bakterija kar trdovratna,« še pove Ferkolj.

Kako na gastritis vpliva prenajedanje? »Za praznike se največkrat je mastna hrana, zelo slabo na želodec vpliva orehova potica, prav tako se odsvetuje uživanje citrusov in paradižnika, paprike, česna in čebule. Slabo vpliva tudi ocvrta hrana, še posebej če je olje že malo prežgano. Med velikonočnimi prazniki so še posebno v nevarnosti bolniki, ki imajo žolčne kamne, saj se poje precej jajc in šunke.«

Kako si lahko bolniki z gastritisom še pomagajo? »Bolniki pogosto uživajo antacid, ki zmanjšuje koncentracijo kisline v želodcu, saj napravi nekakšno oblogo v želodčni sluznici in se pozneje izloči iz telesa z blatom. Pogosto bolniki jemljejo tudi zaviralce protonske črpalke.«

Napihnjenost

Napihnjenost se lahko pojavi takoj po obroku ali šele kasneje; v prvem primeru gre najverjetneje za motnjo v želodcu, v drugem pa v črevesju.

Vzrokov je veliko. Preveč plinov v prebavnem traktu (požiralniku, želodcu, tankem ali debelem črevesju) je lahko zaradi povečanega vnosa plinov (požiranje zraka ali pitje gaziranih pijač) ali pa povečanega nastajanja plinov v prebavilih (ker bakterije razgrajujejo neprebavljeno hrano).

Napihnjenost povzroča tudi določena hrana. To po zaužitju v tankem črevesju razgradijo prebavni encimi in nato se vsrka v kri. Če se razgradnja iz določenih razlogov ne zgodi, hrana v nespremenjeni obliki potuje naprej v debelo črevo, kjer jo začnejo prebavljati in razgrajevati bakterije, ki so sicer tam normalno prisotne in neškodljive. V tem razgrajevalnem procesu nastajajo tudi plini, ki jih nato izločamo v obliki vetrov.

Napihnjenost se lahko pojavi tudi zaradi uživanja prevelike količine vlaknin ali sladkornih alkoholov (poliolov). Pri zaužitju večje količine vlaknin je tudi vetrov več.

Zaprtje

Vzroki za zaprtje so lahko duševni, vpliva lahko stres ali sprememba okolja, lahko pa so tudi organski, kot so motnje v delovanju črevesja, bolezni črevesja in danke (tumorji, hemoroidi, vnetje, sindrom razdražljivega črevesja). Zaprtje se lahko pojavi tudi v nosečnosti, zaradi dolgotrajne uporabe odvajal ter zaradi stranskih učinkov nekaterih zdravil. Najpogosteje je vzrok v sodobnem načinu življenja z malo telesne dejavnosti in industrijsko predelano hrano – rafiniranimi živili z malo vlaknin. Zaradi pretežno sedečega načina življenja in pomanjkanja telesne dejavnosti so trebušne mišice oslabljene, črevesno gibanje pa upočasnjeno. Prav tako nas pomanjkanje časa večkrat prisili na zadrževanje in odlaganje opravljanja velike potrebe. Blato tako ostane dlje časa v črevesu, voda se vsrka, blato pa postane bolj trdo in zaprtje je tu.

Driska

Akutna driska se pojavi, ker poškodovana črevesna sluznica ne zmore vsrkavati dovolj snovi in tekočine iz črevesa. Zaradi tega se količina črevesne vsebine poveča, to pa ima za posledico pogostejše in obilnejše odvajanje mehkega ali tekočega blata. Iz zaužite hrane se v kri vsrka premajhna količina hranilnih snovi, vitaminov, mineralov in premalo tekočine, zato se lahko pojavi izsušitev, oslabitev organizma in pride lahko do motenj zaradi porušenega ravnovesja elektrolitov. Akutna driska je takrat, kadar pogostejše odvajanje večjih količin mehkejšega ali tekočega blata traja do 14 dni.

Dolgotrajna driska nastopi takrat, ko pogosto iztrebljanje (več kot trikrat dnevno) pri bolniku traja več kot mesec dni. V tem primeru lahko gre tudi za resnejšo bolezen in to zahteva hitro ukrepanje, zato je pri bolniku s kronično drisko treba narediti ustrezno diagnostiko. Kronična driska lahko nastane zaradi uživanja določenih zdravil, lahko je posledica vnetnih bolezni črevesa, rakavih bolezni prebavil ali okužb z različnimi mikroorganizmi. Do nje lahko pride zaradi preobčutljivosti na določena živila in iz še mnogih drugih vzrokov.

ABC

A Diagnoza se lahko postavi šele po opravljeni gastroskopiji.

B Kronični gastritis je vsaj v 70 % povezan z okužbo z bakterijo Helicobacter pylori.

C Pri zdravljenju kroničnega gastritisa se vedno uporabita zaviralec protonske črpalke in antibiotik.