Zaprtje je ena najpogostejših prebavnih težav razvitega sveta, za ljudstva, ki še dandanes živijo na način, kot so davno živeli tudi naši predniki, pa zaprtje ostaja neznanka. Skoraj vsakdo izmed nas je že kdaj s cmokom v grlu čakal dan, ko bo moral ponovno sesti na straniščno školjko. Razlogov za pojav zaprtja je veliko, vse od novodobnega življenjskega sloga, povezanega s stresom, pa do zdravil in bolezenskih stanj.

Avtorica: Nika Arsovski

Ljudje se med seboj razlikujemo, prav tako pa smo si različni po tem, kolikokrat na teden odvajamo blato. Pogostost iztrebljanja se namreč razlikuje od posameznika do posameznika, zato je nemogoče določiti, kolikokrat bi morali odvajati blato. V splošnem velja, da naj bi odrasli to počeli od trikrat tedensko do trikrat dnevno, majhni otroci pa še nekoliko pogosteje. Na odvajanje blata vplivajo številni dejavniki, med drugim prehrana, stres, bolezni, zdravila, presnova … O težavah pri odvajanju največkrat govorimo, kadar gremo na veliko potrebo šele po treh dneh ali več. Zaprtje oz. obstipacija je pojem, s katerim označujemo oteženo in redko izločanje majhnih količin trdega blata. Običajno je odvajanje blata pospremljeno z mučnim napenjanjem ali pa celo zatrditvami blata.

Težave z izločanjem so pogostejše pri ženskah, razširjenost pa se povečuje tudi s staranjem. Zaprtje namreč pesti kar polovico starejših. Ločimo akutno in kronično zaprtje. Prvo se pojavi nenadoma in traja krajše obdobje, drugo pa lahko traja več mesecev. Kronično zaprtje pogosto doleti tudi starejšo generacijo, kar vsakega tretjega, težave z odvajanjem blata pa imajo lahko tudi otroci.

Prehrana je pogosto vzrok za težave

Vzroki za nastanek so številni, najpogostejši razlog za zaprtje pa gre iskati v sodobnem načinu življenja, vključno s pomanjkanjem gibanja in prehrano z nizko vsebnostjo vlaknin. Prehranske vlaknine najdemo pretežno v sadju, zelenjavi, polnozrnati hrani in stročnicah. Poleg tega da se vlaknine v prebavilih ne presnavljajo, povečujejo težo in prostornino blata ter ga posledično zmehčajo, so tudi dobra pomoč pri ohranjanju zdrave telesne teže in zniževanju tveganj za nastanek sladkorne bolezni in bolezni srca. Prehranske vlaknine obenem pomagajo ohranjati zdravo črevesje, saj zmanjšajo tveganje za nastanek hemoroidov in žepastih mešičkov v črevesju.

Uživanje hitro pripravljene industrijske hrane, živila z veliko sladkorja in izdelki iz bele moke so prava avtocesta, ki vodi do zaprtja. Eno izmed živil, ki povzroča zaprtje, je tudi čokolada, ki nikakor ne pripomore k boljši prebavi, nasprotno, lahko jo prav poslabša. Čokolada namreč sprošča mišice in tako upočasni samo prebavo. Tudi mlečni izdelki so na seznamu živil, ki povzročajo zaprtje. Ti namreč vsebujejo izjemno malo vlaknin, obenem pa veliko maščob in tako spodbujajo zaprtje. Podobno delujejo tudi jajca in meso. Naša prehrana je pogosto nasičena z ogljikovimi hidrati, maščobami in beljakovinami, pri tem pa povsem pozabimo na vlaknine in zadostno uživanje tekočine. Hidriranje ni pomembno le za dobro delovanje ledvic in sečil, ampak tudi za urejeno prebavo.

Z gibanjem boste spodbudili delovanje črevesja

Sodoben način življenja, nasičen s stresom in naglico, je še eden izmed dejavnikov, ki prispevajo k zaprtju. Velik del dneva namreč preživimo v sedečem položaju, zaradi česar so naše trebušne mišice oslabljene, delovanje črevesja pa se upočasni. Ker smo pogosto v naglici, prestavljamo ali preskočimo veliko potrebo in zavestno zadržimo blato. Tako se blato v črevesju čezmerno zgošča in povzroča motnjo refleksa defekacije, torej izločanja. Blato, ki se zadržuje v prebavilih dlje časa, pospeši večje vsrkanje vode v telo in posledično zaprtje. Pomembno je, da si za odvajanje vedno vzamemo čas, obenem pa naj nas na školjko ne spremljajo elektronske naprave in telefoni.

Tudi s telesno dejavnostjo in vadbo lahko storimo marsikaj za bolj uravnoteženo prebavo. Naše telo potrebuje gibanje. Če vam vaš urnik tega ne onemogoča, se potrudite, da vsaj namesto dvigala izberete stopnice ali pa se na malico odpravite peš. Hoja je namreč odličen način gibanja, obenem pa tudi najbolj naravna oblika. Pri izbiri športov prisluhnite sebi, izberite dejavnost, ki se najbolj sklada z vašimi željami in potrebami. Raziskave so pokazale, da je zaprtje pri ljudeh, ki so telesno dejavni vsaj enkrat tedensko in poleg tega uživajo hrano, bogato z vlakninami, precej manj pogosto kot pri tistih, ki se le občasno gibajo in zelo redko uživajo prehranske vlaknine.

Zaprtje kot spremljevalec bolezenskih stanj

Včasih vzrok za zaprtje tiči v bolezni. Težave z odvajanjem so lahko posledica slabega delovanja žleze ščitnice, motenega ravnovesja elektrolitov v krvi, bolezni živčevja pa tudi sladkorne bolezni. Po nekaterih ocenah naj bi za zaprtjem trpelo kar 60 % sladkornih bolnikov. Povišan krvni sladkor privede do poškodbe žil, ki dovajajo kisik in hranila tudi živcem v prebavilih. Posledično prihaja do poškodb, zato živci v črevesni steni ne zaznavajo več polnega črevesja in ne sprožijo impulza po praznjenju. Težave z odvajanjem blata pri tem pogosto spremljata tudi občutek napihnjenosti in slabost. O zaprtosti tožijo tudi bolniki z multiplo sklerozo, parkinsovo boleznijo, možgansko kapjo in tisti s povišanimi vrednostmi kalcija. Vzrok so lahko tudi duševne bolezni.

Zaprtje lahko nastane kot posledica kronične vnetne bolezni črevesja, med najpogostejšimi je crohnova bolezen. Ta kronična vnetna bolezen prizadene kateri koli del prebavnega trakta, najpogosteje pa se pojavi v spodnjem delu tankega črevesa in v debelem črevesu. Bolezen se kaže z dolgotrajno drisko, krčevitimi bolečinami v trebuhu, z utrujenostjo, izgubo teka in povišano telesno temperaturo.

Zaprtje poslabšajo tudi določene vrste zdravil

Mednje uvrščamo posamična protibolečinska zdravila, zdravila proti izločanju želodčne kisline, antidepresive in zdravila za zvišan krvni tlak. Opioidni analgetiki, ki se uporabljajo za lajšanje bolečin, se namreč vežejo na receptorje v hrbtenjači in možganih, ki zaznavajo občutek bolečine. S tem preprečijo širjenje bolečine v osrednje živčevje, obenem pa se vežejo tudi na receptorje v prebavilih in upočasnijo prehod hrane skozi prebavila. Ljudje, ki uporabljajo tovrstna zdravila za lajšanje bolečine, imajo kar petkrat več možnosti za nastanek zaprtja kot drugi. Po nekaterih raziskavah je tako velik delež bolnikov z rakom, ki so za lajšanje bolečine uporabljali močna zdravila na recept, poročal o zaprtju. Pogosta uporaba kontaktnih odvajal lahko privede do t. i. lenega črevesja, prav tako pa k zaprtju pripomorejo tudi zdravila z vsebnostjo kalcija, aluminija in železa.

Pogoste težave z zaprtjem v nosečnosti

Spremembe prebave običajno spremljajo tudi daljša potovanja in spremembe okolja, na izločanje blata vpliva tudi nosečnost. Povečana maternica pritiska na vene v danki in zadnjiku ter povzroči nastanek hemoroidov. Težave se stopnjujejo z rastjo ploda, ki čedalje bolj pritiska na črevesje in ovira njegovo delovanje. Poleg tega nosečnost spremljajo tudi hormonske spremembe, ki so še dodaten dejavnik za nastanek prebavnih težav, saj vplivajo na delovanje črevesja.

Tudi po porodu imajo številne novopečene mamice težave z odvajanjem blata. Če ste ena izmed njih, vam v boju z zaprtjem lahko pomaga zadosten vnos tekočine in uživanje hrane, bogate z vlakninami. Ta je v času po porodu velikokrat okrnjena, saj se številne mamice bojijo, da bosta vnos sveže zelenjave in sadja pri novorojenčku povzročila krče. Hrano, bogato s prehranskimi vlakninami, si za vsak primer privoščite v dopoldanskem času ter se tako izognite težavam, posežete lahko tudi po suhih slivah in figah. Po posvetu z zdravnikom lahko uporabite tudi odvajala, ki ne povzročajo krčev, a pri tem ne pozabite na primeren vnos tekočine v telo.

Kdaj je treba poiskati zdravniško pomoč?

V večini primerov si lahko v primeru zaprtja pomagamo že sami, včasih pa je treba poiskati tudi zdravstveno pomoč. Pomembno je, da se pri zdravniku zglasite, kadar v blatu opazite sledi krvi in kadar se zaprtje pojavi brez očitnega vzroka, saj bi bilo lahko zaprtje eden izmed simptomov pojava črevesnega raka. Zdravniško pomoč poiščite tudi v primeru odvajanja črnega blata in kadar zaprtje spremlja občutek nepopolnega praznjenja črevesa ali bolečina v trebuhu. Prav tako se v ambulanti zglasite, če se ob zaprtju pojavijo tudi izguba teka, bruhanje in slabost.

Uživanje hitro pripravljene industrijske hrane, živila z veliko sladkorja in izdelki iz bele moke so prava avtocesta, ki vodi do zaprtja. Eno izmed živil, ki povzroča zaprtje, je tudi čokolada, ki nikakor ne pripomore k boljši prebavi, nasprotno, lahko jo prav poslabša. Čokolada namreč sprošča mišice in tako upočasni samo prebavo.

ABC

A Ne zadržujte blata v črevesju, saj se to čezmerno zgošča in povzroča motnjo defekacijskega refleksa.

B Čokolada in mlečni izdelki so pri vrhu seznama živil, ki povzročajo zaprtje.

C Z gibanjem boste spodbudili tudi delovanje črevesja.