Kako se tem težavam izogniti in kako ravnati, kadar nas doletijo? Kdaj in kako nadomestiti izgubljeno tekočino in elektrolite? Kako razlikujemo drisko zaradi okužbe od driske zaradi drugih vzrokov?

O vsem tem smo se pogovarjali z Nano Fartek, dr. med., spec. družinske medicine. Glede vzrokov za driske je povedala, da so to ene najpogostejših okužb, so pa virusne okužbe mnogo pogostejše kot bakterijske. Tudi zajedavci so lahko vzrok okužbe, vendar ne toliko pri nas, pač pa se z njimi lahko okužimo predvsem na potovanjih v manj razvitih deželah.

Seveda obstajajo tudi drugi vzroki. Kateri? »Driska je pogosto lahko stranski učinek jemanja antibiotikov ali posledica laktozne intolerance ali alergije na hrano.

Možni vzroki so lahko tudi celiakija, vnetna črevesna bolezen, sindrom razdražljivega črevesa in druge bolezni prebavil (popuščanje delovanja trebušne slinavke pri sladkornih bolnikih in starostnikih, preveliko izločanje želodčne kisline in druge),« je povedala dr. Fartek in nadaljevala, da je ne nazadnje možen virusni povzročitelj driske tudi novi koronavirus oziroma bolezen covid-19, pri čemer je pogosto pridružena povišana telesna temperatura nad 38 °C, lahko povsem brez kašlja in znakov okužbe dihal.

Zato je v času epidemije tudi pri takih znakih potrebno v samoizolacijo, opraviti samotestiranje in o težavah obvestiti zdravnika, ki nas po presoji napoti na testiranje in razjasnitev možnosti okužbe.

Ko pride do okužbe

Ali se driska ob okužbi razlikuje od tistih, ki so posledica drugih vzrokov? »Ko gre za okužbo, se težave pojavijo naenkrat, izločanje tekočega blata pa je večinoma zelo pogosto, lahko tudi od deset- do dvajsetkrat dnevno. Ob tem ali pa pred tem lahko nastopijo trebušni krči, povišana telesna temperatura, v določenih primerih tudi bruhanje.

Driska po navadi traja od tri do pet dni, lahko tudi ves teden, zelo redko pa več časa. Če traja več kot en teden, je dobro pregledati blato na povzročitelja,« je pojasnila dr. Fartek.

Kako pa ukrepamo ob pojavu driske? »Najpomembnejše je, da nadomestimo tekočino, ki jo z drisko izgubimo. Ne primanjkuje pa nam le tekočine, pač pa tudi drugih pomembnih snovi. Zato priporočamo nadomeščanje elektrolitov in hranil,« je poudarila dr. Fartek in svetovala, naj v tem primeru v lekarni kupimo prašek, oralno rehidracijsko raztopino (ORS), ki je še posebej priročna na potovanjih, doma pa nas bosta okrepčali tudi goveja ali kokošja juha ali pa blago sladkani napitki (čaj, precej razredčeni sirupi). »Ob tekočini s tem dobimo tudi hranila in elektrolite.

Zaužiti je treba vsaj tri do štiri litre tekočine dnevno.« Pomembno je torej tudi dodajanje soli in ne samo tekočine.

Nadomeščanje tekočine

Ali ob pojavu driske obstaja tudi nevarnost dehidracije? »Ko je prisotna le driska, je dehidracija redek pojav, saj večinoma lahko zaužijemo dovolj tekočine – izjema pri tem so mlajši otroci in starostniki. Če ob driski tudi pogosto bruhamo, pa je možnost dehidracije velika.

Če se takšno stanje po pol dneva ne umiri, je potreben obisk zdravnika, ki oceni hidriranost ter po potrebi tudi intravensko nadomesti tekočino,« opozarja dr. Fartek. Kako sploh vemo, da je prišlo do dehidracije? Naša sogovornica pove, da jo lahko ocenimo tudi po barvi urina. »Urin naj bo svetlo rumen do prozoren; kadar je temno rumen in je pogostost odvajanja vode redkeje kot na pet ur, smo popili premalo tekočine in je je treba zaužiti več.«

Kako pa se v času driske prehranjujemo? Dr. Fartek svetuje, naj bo hrana kuhana, lahko prebavljiva, brez svežega sadja in zelenjave (ki sta za prebavila prebavno zahtevnejša) in pa brez svežih mlečnih izdelkov (laktoza lahko poslabša drisko v času poškodbe sluznice črevesa). Priporoča tudi probiotike (Lactobacillus GG), ki glede na strokovne podatke skrajšajo trajanje driske za približno en dan.

Pri zelo pogostem odvajanju blata (več kot desetkrat dnevno) zdravnik lahko predpiše tudi zdravila, ki zmanjšajo število odvajanj, je še povedala dr. Fartek in ob tem poudarila preprečevanje širjenja okužbe s skrbno higieno, umivanjem in razkuževanjem rok, uporabo lastnih brisač, pribora in posode. V času driske je tudi nujna odsotnost z delovnega mesta, šole ali vrtca.

Dr. Fartek pri otrocih še toplo priporoča cepljenje proti rotavirusni driski. Gre za hudo obliko virusne driske, zaradi katere tako otroci kot tudi starši in stari starši pogosto potrebujejo infuzijo v bolnišnici.

Kdaj se torej moramo čim prej obrniti na zdravnika pri driski zaradi okužbe? Naša sogovornica svetuje, naj bo to takrat, ko telesna temperatura naraste na več kot 38,5 °C, ko odvajamo sluzavo in/ali krvavo drisko, ob znakih dehidracije (temen urin, suha usta in jezik, izčrpanost, omotica ob vstajanju, žeja, mišični krči, pri otrocih lahko slabotnost, apatičnost), ob krvavi ali črni driski (nevarnost krvavitev iz želodca) ter ob hudih trebušnih bolečinah in bolečih odvajanjih blata. Zdravnika v primeru driske obiščemo tudi, če smo imunsko oslabljeni, z resnejšimi pridruženimi boleznimi, pa tudi po jemanju antibiotika, če driska traja več kot tri dni.

Driska zaradi drugih vzrokov

Kot pove dr. Fartek, so driske, ki niso posledica okužbe, manj pogoste. Kako pa potekajo? »Večinoma so odvajanja bolj umirjena, od tri- do petkrat dnevno. Nastanejo postopno in trajajo dalj časa, zato se je treba obrniti na zdravnika za razjasnitev težav.« V določenih primerih pa si z dobrim opazovanjem lahko pomagamo tudi sami, še navaja dr. Fartek. »Če iz prehrane izločimo mlečne izdelke, je rezultat viden že po nekaj ‘brezmlečnih’ dneh.

Pozorni moramo biti tudi na mlečne izdelke, skrite v kuhani hrani (omake, pecivo, pripravljene jedi). Driska zaradi laktozne intolerance se pojavi 10 do 30 minut po zaužitju mlečne hrane. V primeru težav z želodcem, prekomerno kislino in drisko lahko kak teden jemljete zdravila za zmanjšanje želodčne kisline in se držite želodčne diete ter opazujete učinek,« pove dr. Fartek in nadaljuje z opisom simptomov pri vnetni črevesni bolezni. »Pri tej bolezni so prisotni tudi slabo počutje, hujšanje, blago povišana telesna temperatura (do 38 °C), driska je sluzava, lahko tudi krvava, prisotne so bolečine v trebuhu, lahko tudi razjede po ustni sluznici. To je avtoimunsko vnetje, ki ga je treba hitro diagnosticirati in zdraviti.«

Tudi kadar opazimo spremenljivo odvajanje – občasne driske, vmes pa normalno odvajanje – je to pomemben znak. Najprej opazujmo, če je povezano z vrsto hrane, nato pa se glede težav posvetujemo z zdravnikom.

Po besedah naše sogovornice večino drisk lahko prištevamo med prehodna nenevarna zdravstvena stanja. Če uživamo zadosti tekočin in drugih pomembnih snovi, poskrbimo za počitek in higieno in če uživamo lahko prebavljivo hrano, minejo v nekaj dneh. Če driska traja več kot sedem dni ali ob drugih opozorilnih znakih, pa se je treba obrniti na osebnega zdravnika, ki bo vodil postopek diagnostike in napotitve ter koordiniral zdravljenje.

Driska pri otrocih

Kadar za drisko zbolijo otroci, izločajo velike količine redkega, vodenega blata, v njem pa sta lahko tudi kri in sluz, kar lahko spremljajo boleči trebušni krči. Obolenja z drisko so toliko nevarnejša, kolikor mlajši je otrok, saj zaradi izgube veliko tekočine obstaja nevarnost dehidracije, predvsem takrat ko se hkrati pojavljata tudi bruhanje in vročina.

Najpogosteje je vzrok za drisko vnetje črevesne sluznice. Nenadna driska je lahko nevarno stanje, ki zaradi dehidracije otroka celo življenjsko ogroža. Ko za drisko zboli dojenček, ga je treba čim hitreje odpeljati k zdravniku, saj lahko pri njem dehidracija nastopi že v nekaj urah, posebno če je driska huda.

Med nenadno drisko je zelo pomembno, da se nadaljuje z dojenjem in zgodnjim uvajanjem hrane pri otroku. Mati naj med nenadno drisko dojenčku prepusti, da pije tako pogosto in tako dolgo, kakor sam želi. Materino mleko namreč vsebuje veliko imunskih in neimunskih snovi ter dejavnike rasti, ki ugodno vplivajo na hitro okrevanje in ozdravitev črevesja ter s tem povezano prehranjenost otroka. Pri malčku in večjem otroku pa se priporoča hitro uvajanje prehrane brez dietnih omejitev.