Iščite po prispevkih
Avtor: Andreja Hergula
Ker je na spletu toliko razlag o tem, kaj so hemoroidi, je najbolje, da nam preprosto razlago poda kar dr. Košorok, strokovnjak na področju kolorektalne kirurgije in proktologije. Še prej opis anatomije spodnjega dela telesa. V zadnjiku imamo močan žilni pletež. Ta ima pomembno vlogo pri prehranjevanju, pa tudi pri zmožnosti zadrževanja urina. Za nadaljnje razumevanje so pomembni blazinasti žilni vozli, ki so najfinejša in prva zapora na izhodu iz črevesja. Obstaja žilni pletež, ki leži pod sluznico analnega kanala, in pa nadaljevanje žilnega pleteža, ki je pod kožo. Ves ta žilni pletež imenujemo hemoroidalni pletež (notranji in zunanji).
Iz povečanega pleteža se razvijejo notranji ali zunanji vozli. Vozli ne delajo težav, razen ko se povečajo ali vnamejo.
Kako to občutimo? Pri notranjih vozlih, ki delajo težave ob raztegovanju pleteža, imamo ob pritiskanju (posebej pri zaprtju) občutek nepopolnega izpraznjenja. Žilni vozli takrat nabreknejo. Ko bolnik pritiska na blato, vozli silijo navzven. Če to traja dalj časa, izpadejo. Ob močnem pritiskanju in poškodbah ob trdem blatu lahko pride do zapletov. Po besedah dr. Košoroka najenostavnejša poškodba povzroči krvavitev.
Pojavi se sveža, svetlo rdeča kri, ki je lahko na papirju, na školjki, lahko jo opazimo le na površini blata. Količina krvi je majhna, lahko je le kaplja ali pa curlja oziroma curkoma teče (količina krvi je odvisna od velikosti hemoroida). Zanimivo dejstvo, ki ga izpostavi dr. Hunt, je, da se lahko v letu večjih in rednejših krvavitev pojavi huda slabokrvnost.
Morda vam delajo težave zunanji vozli. No, ti ob pritiskanju niso močneje prizadeti, lahko pa pride do vnetja. Če ob zadnjiku nenadoma nastane boleča, modrikasta zatrdlina, gre za vnetje. Pogosto se to zgodi v povezavi z drobnimi razpokami v analnem kanalu.
Nekaterim bo težje slišati, da smo k hemoroidom pač gensko nagnjeni. K nastanku spodbuja tudi nezdrava prehrana, ki jo težko prebavimo in smo telo pripeljali do zaprtja. Poleg tega nam v tem smislu škodijo tudi fizične obremenitve, pri katerih dvigujemo težka bremena (npr. fitnes in kolesarjenje).
Po besedah dr. Hunt je najbolj obsežna populacija, pri kateri se hemoroidi pojavijo, od 30. do 40. leta starosti naprej, zaradi neprimerne prehrane, ki jo uživajo najstniki, pa jih najdemo tudi pri mladostnikih.
Posebno poglavje, kot pri mnogih temah, je obdobje nosečnosti. Maternica, ki je zaradi ploda močno povečana, pritiska na spodnjo veno cavo, ki je glavna odtočna vena za spodnje okončine in malo medenico. Venska kri zastaja oz. pretok venske krvi je slabši, zato se povečajo vsi nižjeležeči venski sistemi. Pojavijo se lahko krčne žile in hemoroidi. To so dejansko krčne žile, ki ne ležijo na nogah, temveč na drugem mestu v telesu.
Nosečnice verjetno zanima, če težave po porodu izzvenijo, a dr. Hunt odgovarja, da težave lahko izzvenijo ali pa tudi ne. Običajno imajo doječe matere težave s prebavo in to posledično vzdržuje težave s hemoroidi. Kot lahko razumemo, je primerna prehrana, ki omogoči odvajanje mehkega blata brez napenjanja, ključnega pomena, če želimo, da se težave omilijo.
Predvidevamo lahko, da zaradi neprijetnega pregleda številni ljudje ne obiščejo zdravnika. Imamo prav, marsikdo se kljub pojavljajočim se krvavitvam celo leto psihično pripravlja na pregled. A nekateri, ki so nam za zgled, pridejo že po prvi, drugi, morda tretji krvavitvi. Vsaka krvavitev je alarm, ki ga je treba vzeti resno!
Verjamemo, da vas pregled pri proktologu skrbi, ker vas je strah bolečine. Res je, pregled je zoprn, a po besedah dr. Hunt so ti pregledi primerljivi s pregledom moških pri urologu ali pa žensk pri ginekologu. Anestezije ne uporabljajo, ker pregled ni boleč, je samo neprijeten. Nekateri proktologi uporabljajo vazelin, drugi anestetično mazilo, ki potrebuje kar nekaj časa, preden zaznamo učinke.
Da bo psihološka priprava na pregled boljša, opišimo, kako poteka proktološki pregled. Najprej sledi ročni pregled s prstom, nato vas pregledajo s kratkim rigidnim instrumentom, dolgim 10–12 cm (temu strokovno rečemo proktoskopija), naslednja stopnja pa je rektoskopija, kjer pregled opravijo s 25–30 cm dolgim rigidnim instrumentom. Za ta pregled se mora bolnik ustrezno pripraviti s svečkami, izvedejo pa ga do bolečin. Pri nekaterih bolnikih je glede na izkušnje zdravnice mogoče brez bolečin priti 30 cm globoko, pri nekaterih pa le 15 cm, odvisno od zavitosti črevesja.
Dr. Pavle Košorok opaža, da v javnosti vlada prepričanje, »da je vsakršna sprememba na zadnjiku, pa naj bo neboleča (hemoroidi, kožne gube, izrastki) ali boleča (črevesna razpoka, tromboza zunanjega vozla, absces) že hemoroid. Razločevanje posameznih težav je v domeni zdravnika (lahko tudi izkušenega družinskega zdravnika), ki mora oceniti, kakšno zdravljenje je za katero težavo primerno!«
Večkrat zamenjujemo polipe in hemoroide, ki so nam nestrokovnjakom enaki hemoroidom. Tako kot hemoroidi tudi polipi krvavijo in se pojavljajo na približno enakem mestu. A polipi so dejansko vzbrst sluznice, ki ni normalna. Marsikatera oblika polipa je predstopnja raka, zato pri kolonoskopiji in drugih pregledih odstranjujejo vse polipe na debelem črevesju, od majhnih do velikih. Če jih predčasno odstranimo, ni potreben večji operativni poseg, pravi dr. Hunt.
Za natančnejše odgovore, kaj se skriva v spodnjem delu telesa, je treba opraviti pregled. Proktologinja dr. Hunt opozarja na pasti samokontrole in jo ostro odklanja. Vse, kar zatipamo, ni vedno hemoroid. Večina (70 %) bolnikov, ki prvič pride k njej v ambulanto, zatrjuje, da ima hemoroide. Izkaže pa se, da gre pri najmanj 60 % primerov za druge bolezni, ki dajejo podobne simptome. Po besedah dr. Košoroka se moramo prepričati, da ne gre za raka, ki se je s krvavitvijo razkril.
Pri hemoroidih zdravniki večkrat predpišejo mazila in svečke. Ti so za začetne težave (pri vnetjih in krvavitvah) primerni. Nekaj lahko storimo tudi sami: uredimo si prebavo, saj bo trdo blato še naprej slabo vplivalo na hemoroide.
Če vozli postanejo bolj ohlapni, kar strokovnjaki ugotovijo na proktoskopiji, le-te podvežejo z elastično ligaturo. Po desetih dneh bo tak vozel odpadel sam. Poseg je po besedah dr. Pavla Košoroka enostaven in neboleč.
Se spomnite, da smo govorili o tem, da lahko vozli izpadejo? Zdravniki jih lahko uredijo s klasično operacijo hemoroidov (imenuje se po Milligan–Morganu) ali pa z operacijo z mehanskim spenjalnikom. Bolnik po tej operaciji hitreje okreva, sam postopek pa je manj boleč. Obstaja tudi laserska operacija, ki lahko nadomesti kirurški skalpel, vendar po besedah strokovnjaka v tem primeru večje prednosti ni. Še ena možnost so operacije s harmoničnim skalpelom, kjer ne uporabljajo šivov ali sponk.
Pri zunanjih vozlih je kirurški poseg potreben takrat, kadar pride do tromboze zunanjega vozla. Bolniki, ne odlašajte s posegom. Trombozirani vozel se lahko namreč predre. Napačno je tudi predpisovanje mazila ali svečk za hemoroide.
Zdravniki opozarjajo tudi na državni program SVIT, na katerega naj se poklicani obvezno odzovejo. Oddali bodo vzorce blata, ki bodo pokazali tudi skrito krvavitev v blatu. Treba je povedati, da se največkrat najdejo nenevarne spremembe, ki bi čez čas lahko prerasle v nevarno bolezen. Če gre za rakavo spremembo, pa ga je bolje odkriti v zgodnjem stadiju kot kasneje. Strokovnjak pravi, da je nevarno vsako odlašanja in razmišljanje v smislu: »Če se odzovem, mi bodo še kaj odkrili!«. Zdravljenje bo uspešnejše, če boste ukrepali prej.
Ste vedeli, da …
… so v redkih primerih hemoroide odkrili tudi pri dojenčkih? Vzrok je bil zelo hudo zaprtje.
… je hemoroid večji, če je človek sam večje postave?