Po nekaterih ocenah vsaj polovica ljudi vsaj enkrat v življenju trpi za hemoroidi, skupki nabreklih oziroma razširjenih ven, ki so lahko notranji ali zunanji. Zakaj je tako, kakšni so preventivni ukrepi in kako poteka zdravljenje, nam je med drugim orisal Matej Dolenc, dr. med., spec. krg.   

Avtorica: Katja Štucin

Zakaj pride do hemoroidov?

Znanstvena dognanja so konec lanskega leta pokazala, da so hemoroidi bolezen vezivnega tkiva. Gre za poslabšanje razmerja med določenimi frakcijami kolagena in s tem zmanjšanje elastičnih sposobnosti le-tega. Ljudje, ki jih pestijo težave s hemoroidi, imajo pogosto tudi krčne žile spodnjih okončin. Hemoroide imamo vsi, gre namreč za brecilno tkivo v zadnjiku, ki pripomore k fini kontinenci. Težave nastopijo, če se hemoroidi prekomerno povečajo. Bolnika s hemoroidi k zdravniku spremljajo sram, strah, nelagodje in še drugi neprijetni občutki. Zgodovina bolezni je ob prvem stiku z zdravnikom pogosto večletna.

Kakšni so simptomi?

Najpogostejši simptom je krvavitev, ki je praviloma neboleča. Gre za madež na toaletnem papirju, lahko pa tudi kapljanje krvi iz zadnjika. Kri je zaradi obilja arterijsko venskih povezav svetlo rdeča. Hemoroidalno bolezen spremljajo še izloček iz zadnjika, srbenje kože ob zadnjiku in umazano perilo. Bolečina je redko prisotna. Ob napredovali bolezni pride do izpadanja hemoroidov. Ob izpadu lahko pride tudi do tromboze notranjih vozlov, ki močno boli in predstavlja proktološko urgenco.

Je pomembno, da posameznik hitro obišče zdravnika, ko ugotovi, da ima omenjene težave? So simptomi vedno znak hemoroidov ali lahko gre tudi za kakšno hujšo bolezen?

Besedno zvezo »imam hemoroide« bolniki zelo pogosto napačno interpretirajo. Številna stanja so s simptomi podobna hemoroidalni bolezni. Bolečina in krvavitev sta pogosteje posledica analne razpoke. Kri na toaletnem papirju je lahko posledica vnetja kože zadnjika. Hemoroidom podobne simptome lahko opažamo tudi pri analni trombozi, ki izzveni v nekaj dneh, pri vnetju zadnjika in tudi pri raku zadnjika. Potrebno je, da ob krvavitvi iz črevesa v kratkem času obiščemo osebnega zdravnika.

Pregled hemoroidov je še vedno tabu tema. Kako poteka? Je res zelo neprijeten in boleč?

Ljudi, ki pridejo prvič na pregled, velikokrat spremlja huda zadrega. Ženske proktološki pregled zaradi izkušenj z izbranim ginekologom praviloma bolje prenašajo. Pomembno je, da si zdravnik vzame čas in na začetku natančno pojasni namen pregleda, način pregleda ter seveda po koncu pregleda tudi opiše predvideno zdravljenje. Pregled sicer sestavlja otip in ogled trebuha, otip in ogled zadnjika na levem boku, pregled zadnjika s prstom in kasneje tudi z instrumenti. Proktoskopski pregled omogoča ogled sluznice do globine približno šestih centimetrov. Pregledamo predel hemoroidov, zobate črte in kože v področju zapiralke zadnjika. Rektoskopija je pregled s 25 centimetrov dolgo ravno cevjo. Med pregledom opazujemo sluznico danke in včasih tudi spodnjega dela sigmoidnega črevesa. Pregled je manj natančen kot kolonoskopija, ki jo po predhodni pripravi prebavil opravimo z upogibljivim inštrumentom. Zadnji dve preiskavi opravimo s pomočjo vpihovanja zraka v spodnja prebavila, kar je lahko precej boleče.

Kaj pa če se posameznik ne odloči za obisk zdravnika?

Bolezen ima svoj potek. Začne se z nekajkratletnim iztrebljanjem svetlo rdeče krvi. Če se posameznik ne zdravi, postanejo krvavitve pogostejše, vse več je krvi, kasneje se pojavijo simptomi izpadanja tkiva. Ob vztrajanju pride do trajnega izpada in krvavitve ob vsakem iztrebljanju. Takšne osebe je tudi težje zdraviti. Pri operaciji moramo tem bolnikom odrezati več tkiva, zadnjik po posegu tudi bolj boli, posledično je več pooperativnih zožitev zadnjika.

Včasih slišimo izraz »zlata žila«, ki izhaja iz dejstva, da so hemoroidi pestili premožnejše ljudi, ki so »dobro« jedli in se niso veliko gibali. Torej sklepamo, da se v primeru, ko ravnamo preventivno, lahko tem težavam izognemo?

Hemoroide so opisovali že pred 2000 tisoč leti, pojavnost pa je zaradi našega načina življenja v sodobnem času precej večja. Preventivni ukrepi so seveda pomembni. Če je v rodu več bolnikov s hemoroidi in imate krčne žile, bi morali še bolj paziti in skrbeti za redno izločanje blata. Izloček ne sme biti tako trd, da bi se zadnjik ob odvajanju prekomerno razširil in poškodoval. Zaželena pogostost odvajanja je pet- do desetkrat tedensko. Frekvenco odvajanja blata se da regulirati z zadostnim zaužitjem tekočin, gibanjem in balastno prehrano. Ob zaprtju odsvetujemo rabo odvajalnih svečk, tablet in odvajalnega čaja, ker polenijo črevo. Če potrebujete odvajala, svetujemo pitje magnezijevih soli, sirupov z laktulozo in trpotčevih semen.

Higiena je zagotovo zelo pomembna. Kakšni so vaši napotki glede tega?

V današnjem času je umivanje zadnjika po odvajanju blata bolj pravilo kot izjema. Po umivanju zastaja vlaga med gubicami zadnjika kar povzroči celične okvare,  pride do vnetja, zaradi tega do srbenja in posledičnega praskanja. Nastanejo opraskanine, ki se zaradi okolja vnamejo in to vnetje spet srbi. Bolnik srbenje nemalokrat omili s pogostejšim umivanjem in s tem dodatno škodi svoji koži. Poskusite zmanjšati pogostost umivanja zadnjika. Odsvetujemo uporabo kakršnih koli toaletnih mil na koži zadnjika. Po umivanju se vsekakor dobro osušite in se namažite z mastno kremo ali oljem. Svetujem, da intimne robčke uporabljate le kratek čas.

Na kakšen način pa se lahko zdravimo? Obstajajo številna mazila, kako je z zdravili?

Zdravljenje je stopenjsko. Najprej skušamo pacientu pomagati z nasveti. Eden od njih je, da je potrebno odvajati blato ob prvem pozivu. Na stranišču se zadržujmo čim krajši čas. Ob vztrajnih krvavitvah se poslužujemo zdravljenja s flavonoidi, ki je podprto s študijami. Učinkujejo na steno krvne žile, ki postane odpornejša in s tem je manj prehajanja vnetnic v okoliško tkivo. Zdravljenje s kremami in svečkami sicer hitro blaži simptome, ni pa priporočeno za dolgotrajno rabo.

Pri kom oziroma kdaj je potreben operativni poseg?

Prevalenca simptomatske hemoroidalne bolezni v razvitem svetu je 4,4 odstotka. Vrh pojavljanja je pri obeh spolih med 45. in 65. letom starosti. Približno desetina bolnikov bo potrebovala kirurško zdravljenje. Bolezenske spremembe hemoroidov delimo v tri stopnje. Prva so hemoroidi, ki se običajno kažejo samo s krvavitvijo, pri drugi se pridruži zdrs v analno odprtino, ki se po koncu odvajanja sam vrne v zadnjik. Pri tretji stopnji pride do zdrsa hemoroidov skozi zadnjično odprtino, ki jih moramo ob koncu odvajanja blata potisniti v zadnjik s prsti. Pri prvi in drugi stopnji največkrat zadostuje nasvet, drugo stopnjo lahko zdravimo s podvezami, prav tako tretjo.

Operativno zdravljenje je potrebno pri četrti stopnji in včasih tudi pri tretji. Večji operativni posegi so lahko izvršeni v lokalni anesteziji, sedelnem bloku ali spinalni anesteziji. Takrat opravimo izrez enega ali več hemoroidalnih vozlov po principu operacije Milligan Morgan z modifikacijami. Gre za izrezanje tkiva ob zadnjiku, ki se nadaljuje preko zobate črte do peclja hemoroida. Poseg je kar boleč. Novejši operativni poseg je operacija s spenjalnikom po Longu, ki je manj boleč, ker postopek poteka le v tistem delu črevesa, ki nima  čutnic za bolečino. Enako je tudi z ligaturo hemoroidalnih arterij, ki jo opravimo s pomočjo ultrazvočnega aparata v zadnjiku.