Ciroza jeter je končno stanje kronične jetrne bolezni. Zanjo je značilno brazgotinsko preoblikovanje jetrnega tkiva, preusmeritev krvnega obtoka in izguba funkcije jeter, ki so največja žleza in kemična tovarna organizma. Bolezen je smrtna, edino uspešno zdravljenje je transplantacija jeter, ki jo medicina v Sloveniji že nekaj časa uspešno izvaja.

Avtor: Katja Mohorič

Ciroza jeter ali zgrbančena jetra je počasno slabšanje jetrnih funkcij zaradi postopnega brazgotinjenja (fibroze) tkiva. Te spremembe vedno bolj onesposabljajo jetra za opravljanje njihovih številnih in življenjsko pomembnih nalog. Naša jetra so namreč filter celotnega telesa. Vse kar pojemo, popijemo in vdihnemo, gre skozi jetra. Hrano, ki jo zaužijemo, pretvarjajo v energijo, čistijo tudi kri. Ciroza jeter je bolezen, ki se kaže z neznačilnimi simptomi, kot so utrujenost in slabo počutje.

Bolezen lahko odkrijemo zgolj slučajno. »Ko se pojavijo zapleti jetrne ciroze, na primer otekanje trebuha in nog, okužbe, zlatenica, krvavitev iz prebavil, zmedenost ali jetrni rak, je bolnikovo življenje lahko že ogroženo,« nam je pojasnila dr. Mojca Ribnikar, dr. med., specialistka interne medicine na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo in hepatologijo Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki se pretežno ukvarja z boleznimi jeter in kjer je obenem tudi članica transplantacijskega tima za presaditev jeter.

Zakaj pride do obolenja?

V Sloveniji zaradi jetrne ciroze vsako leto umre 39 ljudi na 100.000 prebivalcev. Kot vzrok smrti je jetrna ciroza pri nas na 4. mestu, po številu smrti zaradi jetrne ciroze na 100.000 prebivalcev pa se uvrščamo v evropski vrh, natančneje na 3. mesto. Na lestvici smo za Madžarsko in Romunijo, pravi dr. Ribnikarjeva. »Najpogostejši vzroki za cirozo jeter so prekomerno uživanje alkohola in kronične okužbe z virusoma hepatitisa B in C. Redkejši vzroki so prirojene motnje presnove, kot sta na primer hemokromatoza, pri kateri gre za prekomerno kopičenje železa v telesu, in Wilsonova bolezen, pri kateri gre za prekomerno kopičenje bakra v telesu.

Podobno velja za imunske bolezni jeter, med katerimi so najpogostejše primarna biliarna ciroza, primarni sklerozirajoči holangitis in avtoimunski hepatitis. Redki vzroki so motnje v odtoku krvi iz jeter in z zdravili povzročene jetrne okvare.« Sodobni način življenja pa je prinesel še en, vse pogostejši vzrok: »V zadnjem času je v zahodnem svetu vse pogostejša okvara jeter v sklopu metabolnega sindroma. Gre za bolezen sodobnega časa, ki združuje prekomerno telesno težo, motnje v presnovi maščob in glukoze, arterijsko hipertenzijo in zamaščenost jeter, ki lahko vodi v jetrno cirozo in odpoved jeter.«

Alkoholizem

Splošno znano je, da imajo cirozo jeter predvsem hudi alkoholiki, vendar to ni povsem točno. »Zanimivo je, da se jetrna ciroza razvije le pri 10 % hudih alkoholikov,« pravi dr. Ribnikarjeva. »Pri tem je odločilna količina popitega alkohola in ne toliko vrsta popite alkoholne pijače. Pogosteje se razvije pri rednih pivcih kot pri občasnih, čeprav skupno popijejo enako količino alkohola, kar pomeni, da občasna abstinenca omogoča vsaj delno regeneracijo jeter. Povečano tveganje za razvoj alkoholne jetrne ciroze imajo predvsem moški, ki deset do dvajset let redno popijejo 40–60 g alkohola dnevno. Pri ženskah je količina manjša – 20–40 g dnevno.«

Hepatitis B in C

Vse pogostejši vzrok za jetrno cirozo je kronična okužba z virusom hepatitisa C. Ta se najpogosteje prenaša s krvjo in krvnimi produkti, pogosta pa je predvsem med intravenskimi uživalci drog. Spolni prenos pri hepatitisu C je redek. »Hitrejši potek bolezni in hitrejši prehod v cirozo opažamo pri bolnikih s sočasno okužbo s HIV in pri sočasnem prekomernem uživanju alkohola. Pogosta je tudi ciroza jeter, ki je posledica kronične okužbe z virusom hepatitisa B. Ta se prenaša s krvjo in spolnimi odnosi.

Proti hepatitisu B se lahko cepimo, cepiva proti hepatitisu C pa ni, zato je zelo pomembna preventiva, predvsem pri uživalcih drog. Priporočljiva je uporaba sterilnih igel, med seboj pa naj si jih ne izmenjujejo. Bolezen se lahko prenaša tudi z akupunkturo in s tetovažo, če so igle okužene oz. niso sterilizirane,« poudarja dr. Ribnikarjeva. »Tako kronični hepatitis B kot tudi kronični hepatitis C v zadnjem času uspešno zdravimo z zdravili, vendar je zdravljenje dolgotrajno in ga spremljajo številni neželeni učinki.«

Kako prepoznati obolenje?

Okvaro jeter lahko ugotovimo z laboratorijskimi testi, ki so rutinski. »Okvaro jeter – ki je navadno klinično nema, kar pomeni, da se bolniki počutijo zdrave in so brez simptomov in znakov bolezni, kljub temu pa se z leti lahko razvije jetrna ciroza – lahko ugotovimo z laboratorijskimi testi, ki so običajno rutinski, npr. pred nastopom službe. Imenujemo jih jetrni testi. V primeru patoloških izvidov so potrebne nadaljnje preiskave za izključitev oziroma potrditev okužbe z virusom hepatitisa B ali C, metabolnih, imunskih in drugih jetrnih bolezni,« pojasni dr. Ribnikarjeva,

»Najpogostejši vzrok za patološke jetrne teste je poleg alkoholne jetrne okvare še nealkoholna zamaščenost jeter. Ta se pojavi v sklopu metabolnega sindroma, ki vključuje še debelost, moteno presnovo maščob in krvnega sladkorja ter zvišan krvni tlak in prav tako lahko vodi v jetrno cirozo. Uspešnega zdravljenja za to bolezen sodobnega časa ni, vključuje pa zdravo prehrano in primerno fizično aktivnost.«

Kakšna je medicinska pomoč?

»Edino učinkovito zdravljenje jetrne ciroze in njenih zapletov je presaditev jeter, ki jo uspešno izvajamo tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. V UKC Ljubljana smo presadili že 139 jeter. Prvo transplantacijo smo izvedli leta 1995, nato pa kontinuirano od leta 1998 naprej še ostale. Opravljene so bile pri 128 bolnikih. V preteklem letu smo opravili 18 transplantacij pri sedemnajstih bolnikih. Nekaterim bolnikom je treba zaradi odpovedi presadka ponovno transplantirati jetra. Do sedaj smo največ transplantacij opravili leta 2008, in sicer 22.«

Kateri bolniki so primerni za transplantacijo jetr?

»Jetra transplantiramo le tistim bolnikom z jetrno cirozo, ki nimajo pridruženih drugih bolezni, ki bi onemogočale ali zapletle predviden poseg. Tem bolnikom jih presadimo takrat, ko se pojavijo zapleti jetrne ciroze, kot so otekanje v trebuh in noge, okužbe, zlatenica, krvavitev iz prebavil, epizode zmedenosti in/ali jetrni rak, obenem pa ni pričakovati izboljšanja ob zdravljenju z zdravili. Opravimo jo tudi pri bolnikih z akutno oziroma nenadno odpovedjo jeter, ki zahteva urgentno presaditev organa in se pojavi pri bolnikih brez poprej znane jetrne bolezni. Najpogostejši vzroki za to obliko, ki je sicer redka, vendar brez presaditve jeter običajno smrtna, so virusni hepatitisi, različna zdravila in droge ter zastrupitev z zeleno mušnico,« zaključuje dr. Mojca Ribnikar.

Tudi prehrana vpliva na jetra

Z zdravo uravnoteženo prehrano lahko zmanjšamo možnost, da zbolimo na jetrih, z njo pa se lahko zaščitimo tudi pred prezahtevnim delom, ki bi ga sicer jetra zaradi neustrezne prehrane morala opravljati. Nepravilna prehrana in debelost lahko povzročita zamaščenost jeter, ki v sklopu metabolnega sindroma – ta vključuje še moteno presnovo maščob in krvnega sladkorja ter zvišan krvni tlak – lahko vodi v nastanek jetrne ciroze. Da bi svoja jetra pred tem čim bolj zaščitili, je pomembno uživanje hrane s čim več vlakninami, ki jetrom pomagajo pri delovanju. Veliko vlaknin vsebujejo predvsem sadje, zelenjava in žita.

Pri prehrani pa je dobro upoštevati še nekaj nasvetov:

• pred pripravo hrane si dobro umijmo roke;
• jejmo samo dobro kuhane školjke;
• omejimo količino alkohola;
• izogibajmo se velikim količinam hrane, bogate s sladkorjem, z maščobami in s soljo;
• izogibajmo se velikim količinam hitre in ocvrte hrane;
• z zdravnikom se pogovorimo, kaj je za nas najbolje.

»Zanimivo je, da se jetrna ciroza razvije le pri 10 % hudih alkoholikov. Pri tem je odločilna količina popitega alkohola in ne toliko vrsta alkohola.«

»Nov vzrok je bolezen sodobnega časa – metabolni sindrom, ki združuje prekomerno telesno težo, motnje v presnovi maščob in glukoze, arterijsko hipertenzijo in zamaščenost jeter, ki lahko vodi v jetrno cirozo in odpoved jeter.«