Prebavila so tisti del človeškega telesa, ki se ga večina ljudi še kako zaveda, saj je ob neravnovesju težave težko spregledati, nanje pa je imun le redkokdo. Bolezni prebavil je mnogo, med najpogostejše pa sodijo gastroezofagalna refluksna bolezen, po domače ‘refluks’, dispepsija in gastritis ter želodčne razjede. Po pojasnila smo se obrnili na prof. dr. Boruta Štabuca, dr. med., predstojnika Kliničnega oddelka za gastroenterologijo na ljubljanskem Kliničnem centru, ki je življenje posvetil raziskovanju in zdravljenju bolezni prebavil.

Gastroezofagalna refluksna bolezen oz. GERB

Kako bi nekomu, ki še nikoli ni slišal za gastroezofagalna refluksna bolezen (GERB), razložili, za kakšno bolezen gre?

O refluksni bolezni govorimo, kadar človeka pesti zgaga oziroma ga muči pekoč občutek za spodnjo tretjino prsnice, lahko pa ima po obroku težave z vračanjem hrane v požiralnik oz. z regurgitacijo.

Kaj pa je vzrok za te neprijetne simptome in nastanek GERB?

Vzrok za nastanek je prepogosto vračanje želodčne vsebine v spodnji del požiralnika. Kisla želodčna vsebina in pepsin povzročata očem lahko vidno ali pa nevidno okvaro sluznice spodnjega dela požiralnika. Pri 30 % bolnikih so spremembe ob gastroskopiji vidne, 70 % pa jih trpi za neerozivnim ezofagitisom, pri čemer so simptomi pri obeh enaki.

Torej kar v 70 % sprememb na sluznici ne moremo zaznati z gastroskopijo?

Tako je. Zato bolnika ob prvih simptomih GERB ni treba takoj napotiti na gastroskopijo, pač pa mu najprej predpišemo zaviralce protonske črpalke. Vedeti moramo namreč, da so zaoleti zaradi erozivnega ezofagitisa zelo redke, pojavijo se pri 5 % ljudi v obliki krvavitev, lahko zožitev, ki bi onemogočale prehajanje hrane, ter največjega zapleta dolgotrajnega refluksnega ezofagitisa, Barrettovega požiralnika.

Pri Barrettovem požiralniku govorimo o vnetni spremembi sluznice v spodnjem delu požiralnika, katere posledica je nastanek raka. Zato se vsem ljudem, ki jih simptomi zgage pestijo več kot 10 let in so starejši od 50 let, priporoča ezofagogastroskopija, pri kateri se z biopsijami izključi morebitna Barrettova bolezen.

Kot najbolj značilna simptoma sva omenila zgago in vračanje hrane v požiralnik. Se GERB kaže še na kak drug način?

Med manj pogoste simptome prištevamo bolečine v epigastriju, občutek napihnjenosti in teže v zgornjem delu trebuha ter nekardiogeno prsno bolečino. Ta bolečina je popolnoma enaka bolečini ob srčnem infarktu ali ob angini pectoris. Lahko se širi v levo ramo, v ušesa, v vrat, v hrbet in je v ničemer ne moremo razlikovati od srčno-mišične bolečine. Vedno najprej pomislimo na infarkt, moramo pa vedeti, da je druga najpogostejša bolečina v prsih posledica GERB.

Kateri pa so tisti nasveti, ki naj jih bolniki z GERB upoštevajo, da si olajšajo življenje?

Najpomembneje je, da se človek nikoli ne naje do sitega, saj to poveča možnost vračanja želodčne vsebine v požiralnik. Izogibajo naj se tesnim oblačilom oziroma zelo zategnjenemu pasu. Neugodno vplivajo tudi gazirane pijače in hitra, mastna prehrana. Delovanje spodnjega ezofagalnega sfinktra, ki je ključen pri vračanju želodčne vsebine v požiralnik, zmanjšajo tudi nekatera zdravila.

Ljudje pa radi grešimo in nato hitro vzamemo enega izmed zaviralcev protonske črpalke, ki skoraj nima neželenih učinkov. A težave se sčasoma povrnejo, če se ne držimo določenega reda in če ob tem kadimo, pijemo, uživamo mastno hrano itd.

Dispepsija

Med pogostejšimi težavami prebavil pogosto zasledimo dispepsijo. Kaj to pomeni?

Dispepsija je skupek neprijetnih simptomov, ki opredeljujejo funkcionalne in nefunkcionalne motnje, simptomi pa se pojavljajo v zgornjem delu trebuha. Gre za občutek sitosti, teže in napenjanja v trebuhu. Gre za simptome, ki jih, če trajajo dlje časa, pravzaprav ne moremo razlikovati od raka.

Imenujemo jo tudi ‘sindrom novoletnega jutra’, saj je to občutje v zgornjem delu želodcu podobno tistemu po novoletni noči, v kateri smo pojedli preveč kalorične hrane in zaužili preveč alkohola.

In kaj je vzrok zanjo?

Običajno v 70 % govorimo o funkcionalni dispepsiji, ki ji z gastroskopijo ne moremo najti vzroka, saj je sluznica lahko popolnoma normalna. V 30 % pa je vzrok za dispepsijo ulkus oziroma razjeda ali erozija želodca ali dvanajstnika.

Gastritis

Dispepsijo povzroča gastritis ali vnetje želodčne sluznice. Največkrat do njega pride zaradi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori ter jemanja nesteroidnih antirevmatičnih zdravil.

Ob gastritisu prihaja do večjega izločanja kisline, zaradi česar lahko pride tudi do ulkusa. Sčasoma lahko preide v atrofični gastritis, kar je zelo nevarno, saj ta predstavlja prekancerozo za nastanek raka želodca.

Ulkus ali peptična razjeda

Kaj je vzrok, da v želodcu nastane ulkus?

Ulkus nastane zaradi dveh stvari. Prva je okužba z bakterijo H. pylori, druga pa škodljivo delovanje nesteroidnih protivnetnih zdravil in aspirina ter antiagregacijskih zdravil.

Kako poteka diagnosticiranje?

Pri vseh bolnikih, ki pridejo na gastroskopijo zaradi dlje časa trajajočih dispeptičnih težav, velja pravilo, da naredimo hitri ureazni test za bakterijo H. pylori.

Hitri ureazni test ali HUT se opravi endoskopsko, in sicer tako, da se z biopsijo odvzame dva koščka želodčne sluznice. Vzorca se nato pomoči v posebno tekočino in če so prisotne bakterije, testna tekočina spremeni barvo.

Danes se celo priporoča, da se pri vsakem bolniku, starejšem od 45 let, ki pride na gastroskopijo zaradi dispeptičnih težav, odvzame 4–5 biopsij, da se ugotovi morebitne spremembe na želodčni sluznici. Te spremembe in okužba s H. pylori so namreč povezani z nastankom raka.

Pri katerih ljudeh pa je najbolj verjetno, da bo prišlo do peptičnih razjed?

Ljudje vedno pogosteje jemljejo nesteroidna protivnetna zdravila, aspirin in antiagregacijska zdravila. Če so ob tem še okuženi s H. pylori, je večja verjetnost, da pride do razjed. To lahko preprečimo s preventivnim predpisovanjem zaviralcev protonske črpalke bolnikom, ki zgoraj našteta zdravila prejemajo.

Najbolj ogroženi pa so bolniki, starejši od 65 let, ki so že imeli v anamnezi ulkusno bolezen ali zaplete ulkusne bolezni, torej krvavitve.

Na naši kliniki letno naredimo okrog 600, 700 urgentnih gastroskopij, med katerimi je kar okrog 300, 400 ulkusnih krvavitev, ki jih pri gastroskopiji zaustavimo.

Pri bolnikih, ki so na terapiji z aspirinom in antiagregacijskimi zdravili ter jih nujno potrebujejo, teh zdravil ne ukinjamo, ampak nadaljujemo skupaj z zaviralci protonske črpalke. Veliko težav imamo pri bolnikih, ki so na terapiji z antikoagulanti, saj zaradi slednjih ulkusi hitreje zakrvavijo. In čeprav imamo na kliniki 24-urni dostop, kar nekaj ljudi letno umre zaradi ulkusnih krvavitev.

Pogosto kot možen razlog za nastanek bolezni prebavil, sploh želodčnih razjed, naletimo na zloglasni stres. Kako je s tem?

Kar ne ubija, krepi. Vsekakor je dolgo časa veljalo, da je stres tisti, ki povzroča ulkus. Danes vemo, da temu ni tako. Stres in morebitna krvna skupina sta morda dejavnik, ki ulkus potencirata, vendar za to ni nobenih dokazov. Glavna razloga za nastanek ulkusa sta bakterija H. pylori ter nesteroidna antirevmatska zdravila. Poleg tega pa še redkejši vzroki, kot npr. Chronov ulkus, ulkusi, nastali zaradi hormonskega delovanja itd.

Pri bolezni prebavil se pogosto omenja dieta, vendar priporočamo, naj človek uživa tisto hrano, ki mu ustreza. Zelenjava včasih naredi več težav kot biftek. Običajno je najpomembnejša uravnotežena lahka prehrana, ki jo je treba dobro prežvečiti.