Iščite po prispevkih
Iščite po prispevkih
Jetra so največja žleza v našem telesu. Ležijo v zgornjem desnem kvadrantu trebuha in pri odraslem človeku tehtajo okoli 1,5 kilograma. Lahko bi rekli, da so kot nekakšna kemična tovarna v telesu, saj sodelujejo v številnih presnovnih procesih in razstrupljajo naše telo.
Pogovarjali smo se s prim. Marijo Ribnikar, dr. med., spec. interne medicine in spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Jetra proizvajajo žolč, ki je nepogrešljiv pri prebavi zaužite hrane, skladiščijo in uravnavajo krvni sladkor, presnavljajo in sintetizirajo različne, za življenje nepogrešljive beljakovine (tudi faktorje strjevanja krvi) in maščobe, skladiščijo vitamine in minerale. V jetrih poteka aktivacija in presnova številnih zdravil, njihovi presnovki se preko žolča izločajo z blatom.
Anatomsko so jetra grajena iz dveh režnjev (lobusov), ta dva pa iz več manjših segmentov. Jetra imajo dvojno preskrbo s krvjo: preko jetrne arterije prejemajo svežo, s kisikom obogateno kri, preko vene »vratarke« pa kri, ki vsebuje hranila in toksine (strupe) iz prebavne cevi. Toksini se v jetrih razgradijo. So organ z ogromno funkcijsko rezervo in edinstveno sposobnostjo regeneracije.
Kako lahko vemo, da je z našimi jetri nekaj narobe? Kateri simptomi kažejo na to?
Sogovornica je povedala, da so jetra z izjemo ovojnice brez senzoričnega oživčenja in bolijo le takrat, ko se na hitro povečajo in se njihova ovojnica raztegne.
»Simptomi in znaki jetrnih bolezni so zato navadno nespecifični: slabo počutje, utrujenost, nelagodje ali bolečine v trebuhu, zlatenica, pomanjkanje teka, hujšanje, bruhanje, sprememba barve blata in urina, krvavitve, otekanje v trebuh in noge, srbež, motnje menstrualnega ciklusa in spolnih funkcij.«
Katere bolezni se lahko razvijejo v jetrih in kateri so vzroki zanje?
Kot je povedala naša sogovornica, sta pri nas najpogostejša vzroka za okvaro jeter alkohol in metabolični motnji pridružena steatotična bolezen jeter oziroma nealkoholna zamaščenost jeter.
»Vzrok prve okvare jeter je prekomerno uživanje alkohola, druga pa je povezana z metabolnim sindromom.
Metabolni sindrom je posledica sodobnega nezdravega življenjskega sloga in vključuje centralno debelost, sladkorno bolezen, zvišan krvni tlak in zvišane maščobe v krvi.
Tako alkoholni bolezni jeter kot nealkoholni zamaščenosti se, pove Ribnikarjeva, izognemo z zdravim življenjskim slogom: zdravo uravnoteženo prehrano, redno vsakodnevno telesno dejavnostjo, obvladovanjem oziroma zdravljenjem dejavnikov tveganja za metabolni sindrom ter zmernostjo pri uživanju alkohola.
Obe okvari, tako alkoholna kot nealkoholna, lahko napredujeta v jetrno cirozo in njene življenje ogrožajoče zaplete, kot so krvavitve iz prebavil, otekanje v trebuh in noge, ponavljajoče se okužbe, zlatenica, duševna zmedenost in rak jeter,« je pojasnila Ribnikarjeva in v nadaljevanju povedala, da ima jetrna ciroza z zapleti slabo napoved: »Skrajša življenje, slabša njegovo kakovost in je brez presaditve jeter smrtna bolezen.«
Jetrna ciroza z zapleti je lahko tudi posledica kronične okužbe z virusom hepatitisa B ali C. Oba se prenašata z okuženo krvjo, spolnimi stiki in z matere na otroka.
»Okužbe z virusom hepatitisa B uspešno preprečujemo z učinkovitim cepljenjem in obvladujemo z zdravili, okužbe z virusom hepatitisa C pa uspešno pozdravimo z zdravili.«
Vnetje jeter
Poleg kroničnega hepatitisa obstaja tudi akutni hepatitis. Kot je dejala sogovornica, je najpogostejši vzrok za akutni hepatitis oziroma akutno vnetje jeter okužba z virusom hepatitisa A, vse pogosteje tudi z virusom hepatitisa E. »Tako hepatitis A kot tudi hepatitis E se prenašata fekalno oralno, okužbo preprečimo s higienskimi ukrepi in z izogibanjem oporečnim živilom, na voljo je tudi učinkovito cepivo proti hepatitisu A.«
Naša sogovornica še doda, da tako akutno kot kronično okvaro jeter lahko povzročijo tudi različna zdravila, vse pogosteje tudi prehranski dodatki in zeliščni pripravki.
Kot bolezni, ki so redkejše, pa Ribnikarjeva omeni še imunske bolezni jeter (avtoimunski hepatitis, primarni biliarni holangitis in primarni sklerozirajoči holangitis). Te bolezni danes lahko uspešno zdravijo, prav tako nekatere dedne metabolne jetrne bolezni (hemokromatoza, wilsonova bolezen, transtiretinska amiloidoza, pomanjkanje alfa 1 antitripsina).
Prehranski dodatki
Zanimalo nas je, ali si z določenimi prehranskimi dodatki, na primer na osnovi pegastega badlja, res lahko očistimo oziroma razstrupimo jetra, kakor zagotavljajo proizvajalci in dobavitelji teh dopolnil. Ribnikarjeva prehranskim dopolnilom ni naklonjena: »Prepričljivih znanstvenih dokazov, da bi s katerim koli prehranskim dodatkom lahko »očistili in razstrupili« (kar koli že to pomeni) jetra, ni,« pravi in dodaja, da je edina res učinkovita terapija zdrav življenjski slog. »To pa je precej zahtevnejše od jemanja takšnih ali drugačnih zdravil ali prehranskih dopolnil. Tu bližnjic ni. Zato jejmo zdravo, neprocesirano hrano, poskrbimo za redno vsakodnevno telesno dejavnost, bodimo zmerni pri pitju alkoholnih pijač, izogibajmo se dejavnikom tveganja za okužbe z virusnimi hepatitisi.«
Naša sogovornica meni, da zdrava, uravnotežena in lokalno pridelana hrana zadosti prav vsem potrebam našega telesa po hranilnih snoveh, zato naj bi prehranskih dopolnil v resnici ne potrebovali. Zadržanost do prehranskih dopolnil utemeljuje takole:
»Trg prehranskih dopolnil je nasičen s številnimi produkti, njihova uporaba je zaradi agresivnega marketinga in lahke dostopnosti pogosta, nadzor nad njihovo kakovostjo in morebitnimi stranskimi učinki na zdravje pa zahteven oziroma nemogoč. Na voljo so brez recepta, raziskave za dokaz njihove učinkovitosti in varnosti niso potrebne, njihova natančna sestava na deklaracijah pogosto ni navedena, pripravki so lahko kontaminirani s težkimi kovinami, pesticidi, herbicidi, mikroorganizmi in zdravili.«
Ribnikarjeva opozori tudi na shujševalne pripravke (t. i. topilce maščob), ki so po njenem mnenju posebej nevarni. »Večinoma so povsem neučinkoviti, pogosto pa tudi nevarni, saj lahko pripeljejo celo do akutne jetrne odpovedi. Akutna jetrna odpoved je brez nujne transplantacije jeter večinoma smrtna, a so ti primeri na srečo redki,« še izpostavi Ribnikarjeva.
Kako poskrbimo za zdrava jetra?
- Čezmerno pitje alkohola v slovenskem okolju velja kot prvi dejavnik tveganja. Koliko sploh smemo spiti alkohola, da ne škodujemo svojemu zdravju in zdravju jeter?
Za ženske velja, da lahko dnevno popijejo eno enoto alkohola (to je en deciliter vina oziroma eno šilce žganja (0,3 dl) oziroma eno malo pivo), moški pa enkrat več.
Takšno uživanje alkohola se imenuje manj tvegano oziroma zmerno pitje. Uživanje večjih količin lahko vodi v tvegano pitje, škodljivo pitje in v sindrom odvisnosti od alkohola.
- Z metabolnim sindromom povezana zamaščenost jeter se lahko prepreči z zdravim življenjskim slogom, ki vsebuje uravnoteženo prehrano, nadzor telesne teže, redno vsakodnevno telesno vadbo in zmerno pitje alkohola oziroma abstinenco od alkohola. Izogibati se je treba tveganemu obnašanju (uživanju drog in tvegani spolnosti).
- Spolnost: Pri spolnih odnosih je obvezna uporaba kondoma, če ne poznate dovolj spolnega partnerja.
- Odvisnost: Za odvisnike od drog velja, naj si ne izmenjujejo igel.
- Druga preventiva: Zaradi preprečevanja okužb s hepatitisi ne zamenjujte pribora za britje, britvic in zobnih ščetk. Modra odločitev je tudi cepljenje proti hepatitisu A in B, še posebno pred potovanji v države tretjega sveta.
- Posebna previdnost: velja tudi pri uporabi številnih razpršilcev, ki vsebujejo insekticide, fungicide in druge strupene snovi. Nekatere strupene snovi prehajajo tudi skozi kožo, zato si zaščitite roke z rokavicami in uporabljajte masko.
- Uporaba zdravil naj bo preudarna. Zdravila jemljite le, če jih res potrebujete, to velja zlasti za zdravila oziroma prehranska dopolnila, ki jih lahko kupite v lekarnah brez recepta. Ob jemanju zdravil ne pijemo alkohola. Resne poškodbe jeter zaradi zdravil so sicer zelo redke, saj se pojavljajo v 10 do 20 primerih na 100.000 ljudi. Le redka zdravila pomenijo večje tveganje za poškodbe jeter. V takšnih primerih zdravniki nadzirajo delovanje jeter s spremljanjem vrednosti jetrnih encimov in kazalcev jetrne funkcije v krvi. Ob morebitnih zaznanih težavah lahko zdravniki spremenijo terapijo ali zmanjšajo odmerek zdravil.
Najpogostejši vzrok za akutno jetrno odpoved zaradi zdravili je paracetamol, zdravilo proti bolečinam, ki se dobi tudi brez recepta. Jetrna okvara nastane zaradi uporabe previsokih odmerkov, predolge uporabe ali pa sočasnega uživanja alkohola. Če se paracetamol uporablja skladno z navodili, v predpisanih odmerkih, je zdravilo varno za uporabo.
Poškodbe jeter so pogosto posledica uporabe zdravil in prehranskih dopolnil iz nepreverjene dobavne verige, kot so nepreverjene spletne lekarne.
Zdravila za zniževanje holesterola ne pomenijo povečanega tveganja za okvaro jeter pri ljudeh z zdravimi jetri, ta zdravila so primerna in učinkovita tudi za tiste z zamaščenimi jetri. Po presoji zdravnika jih lahko uporabljajo tudi bolniki z drugimi kroničnimi jetrnimi boleznimi, saj so koristi zdravljenja večinoma večje od tveganja.
Preberite tudi prispevek: Vodič po različnih vrstah bolečine: od akutne do kronične
ABC
A Jetra so z izjemo ovojnice brez senzoričnega oživčenja in bolijo le takrat, ko se na hitro povečajo in se ovojnica raztegne.
B Jetrna ciroza z zapleti je lahko posledica kronične okužbe z virusom hepatitisa B ali C.
C Okvaro jeter lahko povzročijo tudi različna zdravila, vse pogosteje tudi prehranski dodatki in zeliščni pripravki.
Odgovarja
prim. Marija Ribnikar, dr. med.,REKLAMNO SPOROČILO
