Iščite po prispevkih
Avtorica: Maja Korošak
Po besedah tehnika Iztoka Capudra iz Ljubljane na servisu uporabnike naučijo vsega, kar morajo vedeti, da lahko čim bolj učinkovito nosijo slušni aparat in da ta deluje vso svojo življenjsko dobo s čim manj nevšečnostmi. Uporabniki se morajo na začetku navaditi na občutek tujka v ušesu, pa tudi na zvoke, ki jih že nekaj let niso slišali.
Od uporabnika do uporabnika je različno, kako hitro se lahko na aparat privadi. Nekateri ga vstavijo v uho in ga lahko nosijo od jutra do večera, drugi pa imajo nekoliko več težav z občutkom tujka v ušesu in potrebujejo daljše obdobje, da ga sprejmejo. Včasih to traja več tednov ali celo mesecev. Vendar je vredno vztrajati, saj aparat uporabnika ponovno polno poveže s svetom in mu omogoča nemoteno komuniciranje.
Kot pove naš sogovornik, uporabniki na servisu ob nakupu dobijo osnovni pribor za čiščenje aparata. Sami so dolžni poskrbeti za osnovno higieno, torej da aparat ni umazan od ušesnega masla. Večji posegi, čiščenja in popravila naj se opravljajo na servisu.
Iztok Capuder pove, da na servisu naprej preverijo osnovne sklope: da ni zamašen v vhodu in da so čisti mikrofoni, skozi katere zvok prihaja v slušni aparat. Nato po potrebi očistijo kontakte in obnovijo ter zaščitijo ojačevalno vezje. Opravijo torej vse, da zagotovijo optimalno delovanje aparata. Kako pogosto naj bi aparat prinesli na servis? Iztok Capuder pravi: »Servis je priporočljivo opraviti enkrat letno in je za uporabnike brezplačen. Nekaterim posameznikom se izloča več ušesnega masla in se bolj potijo in tem tehniki priporočamo, naj servis opravijo večkrat letno.« Na to uporabnika ob prvem servisu tudi opozorijo. Če se nekdo zelo močno poti, je poleg tega tudi priporočljivo, da uporablja sušilne tablete za aparat ali posebno napravo, ki aparat posuši.
Kako delujejo sušilne tablete, kako jih uporabljamo? »Tableto vstavimo v neprodušno zaprto posodico, da nase ne vleče vlage iz prostora. Potem vanjo čez noč, ko aparata ne uporabljamo, položimo tudi tega.«
Tableta torej nase vleče vlago iz slušnega aparata na pasiven način. Obstaja pa tudi aktivni način z napravami za izsuševanje. Te naprave se lahko priklopijo na elektriko ali z vhodom USB. Naprava izsuši aparat, hkrati pa ga tudi dezinficira z ultravijolično svetlobo in ga tako zaščiti tudi s higienskega vidika.
Pri uporabnikih, ki se ne znojijo tako močno, uporaba sušilnih tablet ali posebnih naprav ni potrebna. »Običajno zadostuje, da aparat obrišejo in ga hranijo na suhem,« pove Iztok Capuder in dodaja, da je pomembno, da aparat vzdržujemo tako, da zdrži svojo življenjsko dobo, ki je šest let. Če je po tem času iztrošen in se nadaljnje servisiranje ne izplača, imajo uporabniki pravico do novega slušnega aparata na stroške zdravstvenega zavarovanja.
Po besedah našega sogovornika so nekatere stranke res vestne in dobro skrbijo za svoj aparat, saj vedo, da brez njega težko komunicirajo s svetom in je zanje pomemben. So pa tudi takšni, ki ne skrbijo niti za osnovno higieno in to je povezano s splošno osebno higieno. Zavedati se je treba, da ima aparat svojo vrednost in moramo biti odgovorni, kljub temu da stroške aparata v celoti plača zdravstvena zavarovalnica. Osnovni model aparata je za uporabnike brezplačen, saj ceno v celoti plača zavarovalnica, vrednost pa je 300 evrov.
Kako torej vsakodnevno čistiti aparat? Uporabnik naj vsak dan s krpico očisti tisti del aparata, ki gre v uho. Prehodna morata biti izvrtina za zvok in prezračevalni kanal, ki izenačuje tlak v ušesu. Ti dve odprtini se očisti s priborom, ki ga uporabnik prejme s slušnim aparatom. Način uporabe in nege aparata mu ob prejemu aparata pokaže tehnik. Če ima uporabnik kljub temu v nadaljevanju težave z uporabo, na servisu lahko dobi tudi dodatna pojasnila.
Z rednim vzdrževanjem se zagotovi optimalno delovanje v vsej dobi trajanja aparata, včasih pa se lahko življenjska doba tudi podaljša. Znoj in ušesno maslo sta pri nekaterih ljudeh zelo agresivna in na to uporabnik žal nima vpliva. Vezje v aparatu se zaradi tega lahko uniči že v nekaj letih, a se na servisu lahko obnovi ali v celoti zamenja – odvisno je od primera do primera. Kakršnih koli posegov uporabnika v slušni aparat ne priporočajo, saj uporabnik s tem lahko naredi več škode kot koristi.
Aparati so dveh oblik: zaušesni in vušesni. Zaušesni je sestavljen iz dveh delov – zunanjega, ki sprejema zvok in je nameščen za uhljem, in ušesnega vložka, imenuje se oliva, ki zvok prevaja naprej po sluhovodu. Vušesni aparat je v celoti nameščen v ušesu. Pri vušesni obliki je treba poskrbeti, da so filtri prehodni in zato tudi tega vsak dan obrišemo in ga po potrebi osušimo.
Pri zaušesnih aparatih prav tako skrbimo za to, da s krpico očistimo slušni aparat in olivo ter očistimo izvrtine za zvok in prezračevanje. Funkcija ušesnega vložka je, da tesni. Zvok, ki ga aparat privede v uho, pri dobrem tesnjenju ne uhaja iz ušesa. Če zvok namreč preide nazaj v mikrofon aparata, ta posledično piska. Zato je pomembno, da ušesni vložek dobro tesni.
Za piskanje aparata je lahko še več razlogov. Eden je ta, da je uho zamašeno z ušesnim maslom. Ko namreč aparat vstavljamo v uho, se cerumen ali ušesno maslo potiska naprej po sluhovodu in se na nekem mestu v njem kopiči. Sčasoma se tako ustvari čep, zaradi česar uporabnik slabše sliši in aparat zaradi neprehodnosti piska.
Drugi razlog je, da je cevka, ki je med vložkom in slušnim aparatom, trda in pušča. Možno pa je, da ušesni vložek ne tesni, ker se je uporabniku spremenila telesna teža, pri otrocih zaradi rasti. Slušni aparat piska tudi takrat, ko ni dovolj dobro vstavljen v uho. Če se pojavi piskanje v aparatu, je najbolje, da se takoj podamo na servis, kjer nam bodo pomagali odpraviti težavo. Enako naredimo tudi v primerih vseh drugih težav, nazadnje še pove Iztok Capuder.