Če iščemo nekaj, kar bi bilo za naš organizem zdravo in ob tem občutimo veliko ugodje, bomo slej kot prej pomislili na savno. Savnanje je prišlo v Slovenijo z razvojem prvih organiziranih športnih centrov in turizma, pojem »wellness«, ki pomeni združitev well-beinga (telesnega ugodja) in fitnessa (telesne vadbe), pa se je pri nas že dodobra zasidral. Sicer pa savne seveda prihajajo s Finske, še prej pa iz starorimskega cesarstva, predhodnika današnjih  »term«, Turčija je zibelka hamama, različice parne kopeli, ki vključuje savnanje, polivanje z vodo in umivanje, masažo in počitek.

Začetki savnanja

Mojster savnanja Mitja Simčič razlaga, da so se v 5. stoletju nomadi ustalili na Finskem ter ob življenju v skupnostih začeli graditi prve lesene savne. Pred tem so poznali neke vrste prenosne savne, narejene kot šotor iz živalske kože. Notranjost prostora so ogrevali z ognjem, na katerega so polagali kamne, in tako je nastala savna, ki je bila tudi najčistejši prostor, saj so v njej ženske celo rojevale.

Rimljani in Turki pa so zaradi toplega podnebja uporabljali parne kopeli z ne tako visokimi temperaturami. V osnovi torej poznamo dve vrsti savn; suho (vročo finsko) in parno kopel. Skupna imenovalca sta bila v takratnem obdobju druženje in umivanje. Kasneje je prišlo še do spoznanj o drugih pozitivnih učinkih savnanja. Po besedah Simčiča je ta delitev, z izjemo nove »krio« savne, edina prava, želje po nečem novem pa seveda izzovejo investitorje, da z različnimi stilskimi pristopi poskušajo privabiti goste oz. uporabnike savn.

Kaj se dogaja s telesom med savnanjem

Med savnanjem se znojimo, s čimer naše telo uravnava svojo stalno telesno temperaturo ne glede na zunanji topel ali hladen vpliv. Tako se sama telesna temperatura med savnanjem ne poveča. Kljub temu se obisk savne odsvetuje med boleznijo oz. če smo prehlajeni. Savna je za zdrave ljudi.

Vsakdo, ki je bil v savni, je gotovo že začutil omotičnost. To se zgodi zaradi kombinacije cirkulacijske nepravilnosti, dehidriranosti in posledično pomanjkanja kisika v možganih. Pri predolgem segrevanju, ko telo z znojenjem ne uspe več uravnovešati telesne temperature, se žile razširijo, posledično se zviša pulz, ki nima česa poganjati, zniža se koncentracija kisika v krvi in rezultat (omotičnost) je tu. V savni ne postavljajmo rekordov!

Zgovoren je tudi podatek iz leta 2010, da se je na svetovnem prvenstvu v savnanju na Finskem zgodila tragedija. Oba finalista, ki sta pri 110 stopinjah Celzija zdržala šest minut, sta se namreč onesvestila. Rusa Vladimirja Ladyzhenskega in Finca Tima Kaukonena so po savnanju odpeljali v bolnišnico, kjer je Rus umrl. Zato mojster savnanja Mitja Simčič svari: »Ne izzivaj in počni tisto, kar ti ugaja, upoštevaj osnovna načela savnanja, ki so zapisana pred vsakim vhodom v savne, in spoštuj bonton savnanja. Če česa ne vemo, lahko povprašamo tudi izkušene savnaše, zagotovo bomo kakšnega zmeraj našli v savni.«

Pravila savnanja

Živimo v moderni dobi, kjer je savna še vedno del očiščevalnega rituala, vendar mnogo več kot kopalnica za skupnost. Dve uri pred savnanjem ne jemo nobene težje hrane. V savni (torej med počivanjem) moramo piti veliko tekočine (vode ali lahkih čajev) ter pojemo le kakšno jabolko. Med znojenjem namreč izgubimo tudi do dva litra vode in mineralnih snovi.

Pred prvim savnanjem se nujno temeljito oprhamo in umijemo. Savno lahko sicer že po nekaj minutah zapustimo, se ohladimo s tušem (ali s snegom ter ledom) in se nato vrnemo. Sicer pa savno zapustimo po največ 15 minutah. Po savnanju se prhamo samo z vodo, uporaba raznih gelov in šamponov ni priporočljiva, saj je naša koža po savnanju prijetno spočita in občutljiva. Po zaključku se nam ne sme muditi, oblečemo se šele takrat, ko se proces znojenja v prostoru za počivanje popolnoma umiri. Priporočljivo je, da v savni ležimo, vsaj v suhi finski savni. Ker je suha finska savna urejena z lestvinami oz. »terasami«, se najprej usedemo oz. uležemo na najnižjo in se segrevamo postopoma.

Za v savno oblečemo Evin ali Adamov kostum. Savna naj ne bi bila parada golote, kopalke pa vsekakor niso dobrodošle. Simčič razlaga, da se pravi in kulturni savnaš ne bo nikoli z nobenim delom telesa dotaknil podlage (les, keramika …). Če je nimamo sami, si lahko »perilo za savnanje«, to je rjuho in brisačo, sposodimo na blagajni. Med savnanjem rjuho položimo podse, z brisačo pa se po izstopu iz savne in prhanju otremo oz. se z njo pokrijemo.

Idealno je, če savno obiščemo enkrat na teden, dobro pa, da vsaj enkrat na mesec. Če pa se dobro počutimo, jo lahko uporabljamo tudi vsak dan. Trdnih pravil, kako se je treba savnati, ni. Na splošno velja, da moramo prisluhniti samemu sebi in svojemu počutju.

Kot v cerkvi

Včasih smo v savnah priča glasnemu govorjenju in nekontroliranemu polivanju kamnov. »To je prepovedano,« poudarja Simčič, »nekje sem prebral, da se v savni obnašamo kot v cerkvi – tiho in organizirano. Polivanje z vodo po kamnih se izvaja po navodilih. Če o tem nismo prepričani, vprašajmo mojstra savnanja in obvezno tudi ostale prisotne v savni.«

Srčni utrip

Pri savnanju se nam občutno zviša srčni utrip, kako vemo, da je v mejah normalnega? Mitja Simčič iz izkušenj priporoča, da si med savnanjem kontroliramo število srčnih udarcev oz. pulz. Le-ta naj se ne spremeni za več kot 20 odstotkov, kar pomeni, da če pred savnanjem naštejemo 60 utripov na minuto, naj se ti ne zvišajo na več kot 72, pred vstopom v naslednjo savno se mora pulz povrniti ali pa vsaj ostati blizu 60 utripov.

Vrste savn

Simčič vztraja pri dveh osnovnih vrstah savn: suha finska in parna kopel, vse drugo so podvrste.

Suha finska savna:

• klasična izjemno vroča finska savna do 100 °C z nizko vlažnostjo do maksimalno 20 odstotkov,
• zeliščna savna z nekoliko nižjo temperaturo do 60 °C ter nekoliko višjo vlažnostjo do 45 odstotkov,
• infrardeča savna segreva telo z infrardečimi žarki, kar je po besedah Simčiča  lahko tudi varljivo, saj se uporabnik niti ne zaveda, kako ga segreje. Infrardeča savna ima namreč vgrajene grelnike z veliko sevalno površino. Bodimo torej pozorni!
• verzije različnih suhih savn z različnimi temperaturami.

Parna savna:

• turška savna z izjemno visoko koncentracijo vlage od 80 do 90 odstotkov in relativno nizko temperaturo do 55 °C,
• hammam, kombinacija parne kopeli s »kopalnico« za umivanje ter turške masaže, ki skoraj meji na borilno veščino,
• verzije različnih kopeli z različnimi aromami.

Izločanje strupov iz telesa 

S potenjem med savnanjem izločamo strupe iz telesa, kar je glavni namen savnanja. Za globinsko čiščenje oz. znojenje je priporočljiva naslednja kombinacija:

• parna kopel z nižjo temperaturo in višjo koncentracijo vlage, s tem napademo povrhnji del kože, odpremo pore za lažje znojenje,
• nato odidemo v suho savno s srednjo temperaturo,
• nadaljujemo s suho savno višje temperature,
• zaključimo s suho savno srednje temperature.

Idealno je, če se ob prihodu iz savne lahko gibamo na svežem zraku, da se dihalne poti ohladijo in kri dobi dovolj kisika, saj je ob pomanjkanju svežega zraka krvni obtok ogrožen. Temu sledi hladna prha ali kratka hladna kopel za utrjevanje telesa. Hladni dražljaji žile skrčijo, vendar nas poliv s hladno vodo ne sme šokirati. Po kratkem počitku (15 minut) se lahko ponovno vrnemo v savno in ponovimo postopek.

Vlažnost reguliramo z dolivanjem vode na ogrevalni element (peč). Pri parnih kopelih pa vlago povzročajo posebne peči, ki same proizvajajo paro.

Dobrodejni vplivi

Savna s svojima fazama ogrevanja in ohlajevanja ugodno vpliva na kožo, dihanje, srce, krvni tlak, ledvice, žleze ter živce in duševno stanje. Potenje očisti kožo, jo prenovi, pospeši se obnavljanje celic, oživi se prekrvavitev. Zelo ugoden je učinek na dihanje, saj ogrevanje povzroči zelo dobro prekrvavitev sluznic dihalnih poti in sprostitev bronhijev, pri ohlajevanju pa je možna hitra nadomestitev pomanjkanja kisika, do katerega pride v toplem prostoru.

Ko v savnah svetijo barve

Gre za t. i. kromoterapijo oz. alternativno zdravljenje z barvami.

Rdeča naj bi se uporabljala za stimulacijo telesa in misli ter za izboljšanje cirkulacije. Rumena naj bi stimulirala živce in očiščevala telo. Oranžna naj bi se uporabljala za zdravljenje pljuč in za dvig energijskih stopenj. Modra naj bi blažila bolezni in odpravljala bolečino. Indigo naj bi pomagala pri težavah s kožo. Savne z viri svetlobe v spektralnih barvah naj bi prijetno učinkovale na vegetativni živčni sistem. Simčič je do kromoterapije sicer nekoliko skeptičen, saj ugotavlja, da v večini primerov investitorji različnih ustanov (žal) najdejo prostor za program savn v kleteh. Temu primerno iščejo kombinacijo dizajna ter raznih »pripomočkov«, med katere po njegovem spada tudi t. i. kromoterapija, da popestrijo pogled na svet.

Senena savna

V vsakem organiziranem savnanju boste našli kakšno savno, ki je nimajo nikjer drugje, ponekod vas bo ob ležanju na leseni skrinji in ob gledanju v kamin sproščal vonj po kruhu, v zeliščnih savnah pogosto diši po sivki, rožmarinu ali kamilici, v seneni savni boste sedeli na ogrevanem stolu, čez telo pokriti s pregrinjalom, iz naslonjala stola pa bo v vas pri okoli 40 °C puhtela para iz polnila s senom.

Gobice za drgnjenje kože, eterična olja …

»V dobro organizirane ustanove jih ne prinašamo,« pravi Mitja Simčič, »saj čiščenje z različnimi pripomočki neposredno v savni ni dobrodošlo. Dobro organizirane savne nudijo širok spekter ponudbe različnih ritualov (solni pilingi, medene obloge … ), ki jih tudi na primeren način izvajajo.« Ne glede na animacijo v savnah pa temeljni cilj savnanja ostaja z znojenjem izločiti čim več strupnin iz telesa!

Kriosavna

Gre za novost med savnami, s katero dosežemo enak učinek, le da z obratno obrnjenimi stopinjami. Gre za metodo, po kateri dve do tri minute zdržimo na –120 do –195 °C), ki deluje protibolečinsko, antidepresivno, preprečuje vnetja in pomaga pri regeneraciji, poleg tega pa tudi blagodejno vpliva na možganske celice in imunski sistem. Znan je primer nogometnega zvezdnika Christiana Ronalda, ki v kriosavni »oddela« dve terapiji na teden, s tem pa krepi in ohranja svojo zavidljivo muskulaturo in si globoko odpočije. Kriosavna hlad proizvaja s pomočjo dušika, organizmu pa omogoča boljšo regeneracijo in lažjo pripravo na nove napore.

Med nogometaši in športniki nasploh je sicer najbolj razširjena ledena kopel, ki po napornih treningih ali tekmah pomaga pri regeneraciji mišic. Ledena kopel traja največ deset minut in s krčenjem žil omogoči, da kri odteče iz mišic. Po desetih minutah so noge povsem hladne in odrevenele, a se po prihodu iz ledene kopeli znova napolnijo s svežo krvjo, ki skupaj s kisikom pripomore k boljšemu delovanju celic. Ob istem času velika količina nove krvi, ki priteče v noge, s seboj odplakne tudi mlečno kislino, ki se je v mišicah nabrala po težkem treningu ali tekmi, njeno morebitno kopičenje pa športniki poznajo kot legendarni »muskelfiber«.

Pri terapiji s kriosavno sicer telo porabi do 1000 kalorij, pri njej pa je izpostavljeno celotno telo (razen glave), oblečeno imate le spodnje perilo in nogavice.

Savna doma

Je savna del arhitekture, ki bi jo morali vključiti v gradnjo doma?

»Savna je tudi del druženja, zato naj vsak sam presodi, ali želi deliti savnanje »sam s seboj« ali tudi z drugimi,« je kratek in jedrnat mojster savnanja Mitja Simčič.

Ob sodobnem načinu življenja in pomanjkanju časa je savna doma vsekakor dobrodošla. Postavimo jo lahko v kleti, kopalnici, na podstrešju. Pogoj je električna napetost 220 oz. 380 V, oskrba s svežim zrakom, peč, tuš, primerna višina in primerna tla za čiščenje.

Če drži podatek, da več Fincev uporablja savno kot avto, zakaj jih ne bi posnemali še Slovenci?