Podatek, da 40 odstotkov bolezni ter stanj in prezgodnje umrljivosti povzročajo trije prepričljivi dejavniki, in sicer kajenje tobaka, škodljiva raba alkohola ter prometne nesreče, za katere pa vemo, da je pogosto vzrok prav alkohol, je več kot zgovoren. Je pa prav tako zgovoren podatek, da ima Slovenija višjo registrirano porabo alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca v primerjani z Evropsko regijo SZO. Nanizajmo še, da je pri nas umrljivost zaradi izbranih, alkoholu pripisljivih vzrokov nad povprečjem Evropske regije SZO, kjer je poraba alkohola dvakrat višja od svetovnega povprečja. Nekaj bo treba ukreniti na tem področju in to hitro. Evropska regija SZO ima veljavni Akcijski načrt za zmanjševanje škodljive rabe alkohola 2012–2020, ki ga je podprlo 53 evropskih držav. Slovenija pa še nima strategije za področje alkohola. Slednje je sicer vključeno v nekaj resolucij na področju javnega zdravstva, vendar pa specifičnega akcijskega načrta nimamo.
Uživanje alkoholnih pijač je v naši kulturi del obredov, slavij in posebnih priložnosti. Pravzaprav gre za družbeno sprejemljivo in celo želeno ravnanje. Meja med občasnim, vse pogostejšim in vse bolj rednim uživanjem alkohola se lahko dokaj hitro zabriše. In že je tu odvisnost. Alkohol tako postane nevarna droga, ki izstopa po svoji družbeni nevarnosti in škodljivosti za zdravje. Med alkoholne pijače uvrščamo vino, pivo, žgane pijače, mešane gazirane alkoholne pijače ter mešanice piva in limonade.
Ker je učinek alkohola na človekov organizem odvisen od količine popitega alkohola in ne od količine alkoholne pijače, je koristno vedeti, koliko alkohola je v kateri vrsti pijače. Pri tem si lahko pomagamo tako, da se štejejo merice oziroma enote alkohola, in sicer velja, da je ena enota alkohola 10 gramov čistega alkohola, kar je količina alkohola v 1 decilitru vina, 2,5 decilitru piva, 0,3 decilitru žganja, 3,3 decilitru mešane gazirane alkoholne pijače ali v pol litra mešanice piva ter limonade. Zaradi razlike v metabolizmu se poudarja tudi razlika med spoloma; o manj tveganem pitju pri moškem govorimo, ko ne popijejo več kot dve merici dnevno, za ženske in starostnike je to največ ena merica alkohola dnevno.
Varnih količin alkoholnih pijač ni. Pitje alkohola se ne priporoča v nobenem primeru. Učinki pitja alkoholnih pijač na človeški organizem so bili v zadnjih desetletjih kar dobro raziskani. O stopnji umrljivosti v tem oziru zdaj že veliko veste, dodati velja, da je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije standardizirana stopnja umrljivosti zaradi kronične bolezni jeter ter jetrne ciroze, ki je v veliki meri posledica škodljive rabe alkohola, v Sloveniji visoko nad povprečjem Evropske unije. Alkohol sicer predstavlja dejavnik tveganja za nekatera rakava obolenja, kot so rak jeter, ustne votline in žrela, grla ter požiralnika, debelega črevesa, danke in dojk. Velja izpostaviti podatek, da se v Evropi 10 odstotkov vseh primerov raka pri moških in tri odstotke vseh primerov raka pri ženskah pripisuje alkoholu.
Odvisnost od alkohola je v Sloveniji velik družbeni in socialni problem, ki v nasprotju z državami zahodne Evrope dobiva vedno večje razsežnosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je poraba alkohola v Sloveniji v obdobju 1999–2014 znašala med največ 13,5 (leta 2004) in najmanj 9,5 (leta 2013) litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto (starega 15 let in več). Uvršča se na stopničke, če nekoliko karikiramo, po porabi čistega alkohola na prebivalca med Evropskimi državami.
Kljub temu da so podatki o številu odvisnih od alkohola nezanesljivi, velja, da okoli 10 odstotkov pivcev razvije tak način uživanja alkohola, da njihovo prekomerno uživanje povzroči spremembe na ravni nekontroliranega vedenja in možganskih področij, okvarjenih z alkoholom. Če pri številki zasvojenih v povprečju dodamo še vsaj tri družinske člane, tedaj je skupno število zaradi alkoholizma zares skrb vzbujajoče. Primerljivi podatki Slovenijo uvrščajo v vrh držav članic EU, tudi ko primerjamo posledice škodljivega pitja alkohola.
Spoznanja o posledicah škodljivega pitja so sicer že nekaj časa jasna, poznamo tudi učinkovite načine ukrepanja, zato je še bolj pomembno govoriti o alkoholni politiki. Ta v Evropi že pridobiva pomen. Se vključuje tudi Slovenija? Se vključuje dovolj? Je učinkovita? Slovenija se namreč, kot rečeno, uvršča v vrh držav članic EU po posledicah škodljivega pitja alkohola, pravzaprav se nad povprečje držav članic EU uvrščajo vse slovenske regije. Problem tveganega pitja alkohola je velik tudi med slovenskimi mladostniki, ki večinoma tolerirajo in sprejemajo tovrstno ravnanje kot sprejemljivo.
Kaj pa pravzaprav je celovita alkoholna politika? Gre za strategijo oziroma akcijski načrt z jasnimi cilji ter prednostnimi nalogami za izvajanje alkoholne politike. Po mnenju strokovnjakov mora celovita alkoholna politika vključevati dokazano učinkovite ukrepe in povezati stroko ter nevladne organizacije pri njihovem izvajanju. Da lahko govorimo o celoviti alkoholni politiki, mora biti izpolnjenih kar nekaj kriterijev. Deležniki so tisti, ki morajo zelo dobro sodelovati, kar je predpogoj za učinkovito strategijo. Zajeti je treba torej vse akterje na tem področju in vključiti prav vse ukrepe glede na številne dejavnike, ki vplivajo na tvegano in škodljivo rabo alkohola.
Ukrepati je treba pri posamezniku, posameznih skupinah prebivalstva, glede na starost ter spol, v različnih življenjskih okoljih in v raznovrstnih okoliščinah. Pomembno je namreč upoštevati socialne ekonomske in kulturne značilnosti. Seveda brez finančnega in kadrovskega načrta ni prave strategije, prav tako pa ne brez evalvacije. Nam bo uspelo?