Lahko rečemo, da so oči okno v svet. Z njimi zaznavamo kar 90 % informacij in kar samoumevno se nam zdi, da so oči, ki so glavni organ vida, vedno zdrave. Običajno jim niti ne posvečamo preveč  pozornosti, saj razumemo gledanje kot samoumevno funkcijo telesa. Pa je res tako običajno, da nam ta organ vedno brezpogojno služi?

Vedno več ljudi namreč toži o slabšem vidu, bolečinah v očeh, solzenju. Ob napornih delovnikih, ko večino časa preživimo v pisarnah ob računalniku, prav gotovo trpijo tudi naše oči. Vnetje oči je pogosta bolezen, ki prizadene vse več prebivalcev. O tej težavi sem se pogovarjala z dr. Alenko Šket Kontestabile, spec. oftalmologije.

Kakšni so simptomi, ki kažejo na vnetje oči?

Kadar gre za vnetje vek in veznice, opažamo prekomerno solzenje, dražeč občutek oz. občutek tujka v očesu, oko lahko boli, veke in očesne veznice so pordele, lahko je prisoten gnojni izcedek. Že zaradi tega je lahko zmanjšana vidna ostrina, kadar pa je prisotno vnetje roženice ali globljih delov očesa, je vidna ostrina še bolj okrnjena. Pri bakterijskem, virusnem ali glivičnem vnetju roženice ali globljih delov očesa so simptomi in znaki hujši, oko zelo boli, se solzi, svetloba je moteča, prisoten je izcedek, oko je zelo rdeče, vid je slab.

S katerimi vnetji se pogosto srečujete pri svojih pacientih?

Najpogostejše vnetje, ki ga srečujemo v ordinaciji, je kronično vnetje vek in se izraža s pordelimi robovi vek, izcedkom na vekah, ki je zjutraj zasušen na trepalnicah in moteč, veke so težke, prisoten je občutek utrujenih oči. Ob tem zaradi slabe kakovosti solz oči pečejo, srbijo, bolniki tožijo zaradi občutka peska v očeh in prekomernega solzenja. Pogosteje je pri starejših, vsekakor pa mladi niso izvzeti. Pogoste so tudi težave s suhim očesom po dolgotrajnem delu (npr. z računalnikom), ob katerem pozabimo mežikati, očesna površina se izsuši in lahko povzroči vnetje. Takrat je na mestu uporaba umetnih solz, pogostejše mežikanje in odmori med delom. Obdobno opažamo porast virusnih obolenj.

Kdaj je vnetje tako hudo, da moramo k zdravniku?

Vsekakor ob gnojnem izcedku in zmanjšani vidni ostrini. Kadar oko zelo boli, nas moti svetloba, opažamo slabši vid, gnojni izcedek ali je oko zelo rdeče, je to lahko znak vnetja roženice ali globljih delov očesa, zato je obisk zdravnika obvezen. Če pa so veke ali očesna veznica le nekoliko pordele in je prisoten občutek peska v očeh, lahko poskusimo s pogosto uporabo umetnih solz ter izvajamo ustrezno higieno vek. Če težave ne minejo, se stopnjujejo ali ponavljajo, je zagotovo potreben obisk pri zdravniku, da predpiše ustrezna zdravila in izključi morebitno sistemsko obolenje, ki povzroča sindrom suhega očesa. Posebno pozorni pa morajo biti uporabniki kontaktnih leč. Le-ti morajo ob vsakem znaku vnetja prekiniti z uporabo kontaktnih leč, obiskati zdravnika in se držati navodil, ki so jih prejeli v ambulanti ob uvajanju v uporabo kontaktnih leč.

Kateri so možni zapleti ob vnetju?

Bojimo se dolgoročnega zmanjšanja vidne ostrine, ki pa je na srečo redka, prisotna le ob hujšem vnetju roženice ali globljih delov očesa.

Kako pa se težave pri vnetju oči kažejo pri otrocih?

Kar se tiče simptomov, so pri otrocih enaki kot pri odraslih. Pozorni moramo biti na higieno, ker se pri otrocih npr. virusna vnetja toliko hitreje prenašajo. Pri otrocih do enega leta starosti so pogostejša tudi vnetja zaradi slabše prehodnih solzevodov, kar pa zdravimo z dnevno higieno in masažo solzevodov ter po potrebi z antibiotikom.

Kaj priporočate vsem, ki imajo vnetje oči? Kako poteka zdravljenje?

Zdravimo seveda glede na vzrok vnetja. Kot sem že omenila, si pri blagih kroničnih vnetjih vek v začetku lahko pomagamo sami s toaleto robov vek, kar pomeni, da si veke zmasiramo in očistimo rob vek z zložencem ali vatirano palčko, namočeno v blago milnico oz. fiziološko raztopino. Na trgu pa so na voljo tudi že pripravljene raztopine. Bolniku v ambulanti postopek natančno pokažemo in razložimo, izvaja pa ga dnevno doma. K uspešnejšemu čiščenju pripomorejo suhi topli obkladki 1- do 2-krat dnevno po 5 minut. Priporočamo tudi redno uživanje omega-3 maščobnih kislin, ki delujejo protivnetno.

Zaradi slabše kakovosti solz je ob tem vnetju treba dodajati umetne solze, ki jih izberemo glede na potrebe posameznika. Pri nekaterih prevladuje slaba kakovost solz, pri drugih pa premajhna količina solz. Če omenjeni ukrep ne zadostuje, dodamo antibiotična, protivnetna (kortikosteroidi, ciklosporin A) zdravila. Ob hujših vnetjih, vnetjih roženice ali globljih delov predpišemo ustrezno lokalno oz. sistemsko antibiotično, antivirusno, protivnetno terapijo in dodamo cikloplegik. Za določena virusna obolenja so na tej stopnji razvoja obetajoče vakcine. V zadnjem času so za bolnika na voljo prijaznejša antibiotična zdravila, ki jih ni treba vnašati tako pogosto, seveda se o vsem odločimo glede na vzrok obolenja.

Za konec morda še nasvet, kako lahko sami poskrbimo za preventivo pred vnetji?

Če ponovim na kratko: pri kroničnih vnetjih vek svetujemo redno toaleto robov vek, suho gretje, uporabo umetnih solz in uživanje omega-3 maščobnih kislin. Da bi se izognili vnetju po dolgotrajnem delu, redno mežikajte, očem privoščite počitek med delom in uporabljajte umetne solze. Uporabniki kontaktnih leč naj bodo zelo pozorni na čistočo in naj leč ne nosijo ponoči in dlje, kot so namenjene. Tudi za preprečevanje drugih vnetij oči je najpomembnejša čistoča in dobra splošna telesna odpornost.