Iščite po prispevkih
Avtorica: Vesna Mlakar
Najpomembnejše je, da je uporabnik motiviran. Ta motivacija vključuje pripravljenost, da se vestno drži navodil o higieni in omejitvah nošenja. To pomeni, da si pred vstavljanjem in odstranjevanjem leč roke temeljito umije, da redno menja tekočino za leče in tudi, da spoštuje priporočeni čas nošenja leč. Ena najpogostejših napak je nošenje leč med spanjem, ki je pogosto vzrok za resna očesna vnetja. Seveda morajo biti izpolnjene tudi medicinske indikacije za nošenje leč. Te se nanašajo predvsem na velikost refrakcijske hibe, to je dioptrije pri uporabniku. Na primer, pri očesih, ki imajo visok astigmatizem, nošenje mehkih kontaktnih leč ponuja le omejeno vidno ostrino.
Najosnovnejša razdelitev je na mehke in poltrde kontaktne leče. Mehka leča prekrije celotno roženico in tudi del okolne veznice. Praviloma je udobna za nošenje in se uporabniki nanje hitro navadijo. Je tudi najbolj razširjena leča, predvsem pri mladih. Ponuja dobro vidno ostrino pri nezapletenih dioptrijah, ima pa omejeno funkcijo pri višjih astigmatizmih in pri drugih boleznih, kot je na primer keratokonus. Po drugi strani so razširjene tudi poltrde kontaktne leče. Te so manjšega premera, gibljejo se samo po površini roženice in so prav zaradi svoje trdote manj udobne; uporabnik se nanje počasneje navaja. Zaradi svoje trdote pa lahko ponudijo boljšo vidno ostrino pri zahtevnejših dioptrijah in jih najpogosteje predpisujemo pri prej omenjenem keratokonusu.
Kot zanimivost bi poudaril, da so poltrde leče, četudi manj udobne, očesu bolj prijazne, saj lažje prepuščajo kisik do površine roženice in jih je lažje vzdrževati. Iz prakse lahko potrdim, da se večina vnetij in zapletov pri nošenju dogaja prav pri nosilcih mehkih kontaktnih leč.
Z medicinskega vidika vsekakor dajemo prednost dnevnim, mehkim lečam, za enkratno uporabo. Uporabnik vsak dan odpre novo ovojnino in si vstavi lečo, ki je zagotovo neoporečno čista. Na koncu dneva lečo zvrže in s tem je tveganje za vnetja bistveno zmanjšano. Cenovno so manj ugodne, saj v povprečju enomesečna zaloga dnevnih leč stane toliko kot trimesečna zaloga mesečnih leč. Uporabnik mesečne kontaktne leče mora vsak dan ob prenehanju uporabe to ustrezno očistiti in odložiti v za to namenjeno posodo. Prav ta proces odstranjevanja in ponovnega vstavljanja je šibek člen, pri katerem lahko pride do kontaminacije leč. Kljub temu velika večina uporabnikov vestno spoštuje navodila in nima takšnih komplikacij. Se je pa vsekakor dobro zavedati, da so komplikacije bolj verjetne pri mesečnih ali dvotedenskih lečah. Obstajajo tudi mehke leče za podaljšano nošenje, šest mesecev in več, a jih le redko predpisujemo. Običajno samo v primerih, ko na trgu ni ustrezne enomesečne leče.
Kontaktne leče predpisujemo tudi otrokom. Nekatera bolezenska stanja celo zahtevajo nošenje leč že od zgodnjega otroštva: stanje po operaciji prirojene sive mrene, velika razlika v dioptriji med očesoma in drugo. V teh primerih lahko le kontaktne leče ponudijo sprejemljivo vidno ostrino, ki je potrebna za razvoj otrokovega vida. Po drugi strani pa se ob odsotnosti takšne medicinske indikacije praviloma izogibamo predpisu leč pri otrocih, saj nošenje leč zahteva odgovornost in dosledno spoštovanje omejitev in navodil. Če torej lahko pri otroku dosežemo dobro vidno ostrino z očali, se raje odločimo zanje. Nošenje leč zaradi »kozmetičnih« razlogov pa prepustimo odraslim.
Katere leče lahko uporabljamo med spanjem in kako moramo z njimi takrat ravnati?
Kot zdravnik načeloma nasprotujem nošenju leč med spanjem, četudi marsikatera leča v svojih navodilih to dopušča. Ne glede na kakovost materiala leč so zapleti pri takšni praksi zelo pogosti. Takšno prakso bi priporočil le izjemoma, takrat, ko ni možno zagotoviti ustreznih higienskih pogojev za vzdrževanje leč: na primer, večdnevni pohod v hribih ali na jadrnici – takrat lahko za nekaj dni neprekinjeno nosimo leče in ob koncu takšne dejavnosti za nekaj dni opustimo nošenje. To izjemo bi dopustil, ko bi vzdrževanje leč v nečistih okoliščinah predstavljalo tveganje samo po sebi.
Leče ne moremo izgubiti. Lahko pa jo z mencanjem poškodujemo in se ostanki raztrgane leče premaknejo visoko pod veko in je uporabniku ne uspe odstraniti. Praviloma takšen neljubi dogodek spremljajo bolečine. Včasih pomaga, da nam lečo pomaga odstraniti nekdo drug, najbolje tisti, ki je tudi sam izkušen nosilec leč. Če tudi njemu ne uspe, bo verjetno potrebna zdravniška pomoč.
Z lečami se lahko prhamo, a moramo paziti, da jih curek vode ne izpere iz očesa. Treba se je tudi izogniti stiku z milom. Po drugi strani pa je nošenje leč v bazenu bolj težavno: lečo lažje izgubimo, če gledamo pod površino vode. Prav tako je verjetnost kontaminacije leče z mikroorganizmi povečana v bazenih, četudi so v vodi klor in ostali agensi, ki zavirajo razvoj organizmov v njej. Vnetja, povezana z nošenjem leč v bazenih, so sicer redka, vendar kljub temu mogoča.
Da bi lahko kontaktno lečo uspešno nosili, se mora ta premikati v očesu; za premikanje pa potrebuje dovolj vlage. To je še posebej izraženo pri mehkih lečah, saj sama leča vsrka vase okolno tekočino, torej solze. Mlajši uporabniki praviloma nimajo težav pri nošenju leč prav zaradi dobro razvitega solznega filma. Po 40. letu pa se pri številnih pacientih poslabšata kakovost in količina solz zaradi mnogih drugih razlogov, ki niso povezani z nošenjem leč. V tem primeru je ena od prvih težav, ki jih opsujejo, občutek suhega očesa, ki se poslabša pri nošenju leč.
Kot prvi ukrep priporočamo uporabo umetnih solz – to so kapljice za oči, ki niso zdravilo, a vsaj za nekaj ur ponudijo dovolj vlage, ki je potrebna za nošenje leč. Ob tem moramo biti pozorni, da uporabimo takšne umetne solze, ki so kompatibilne z lečami, kar praviloma tudi piše na njih. Če to ne zadostuje, poskusimo zamenjati tip leč; zamenjamo material in skrajšamo čas nošenja leč. Vsemu trudu navkljub večina uporabnikov po 50. letu ni več zadovoljnih z lečami in se odločijo izključno za uporabo očal. Pri tem je pomembno opraviti temeljit zdravniški pregled, saj so lahko težave z nošenjem leč le prvi znak kakšne druge očesne bolezni, ki zahteva ukrepanje.
Poleg omenjenih očesnih vnetij se srečujemo tudi s stanji, ki so posledica pretiranega nošenja leč, saj je v teh primerih naša roženica izpostavljena dolgotrajnemu pomanjkanju kisika, kar sproži rast žil v roženico in izgubo prosojnosti. Možne so tudi poškodbe očesne površne, ki izhajajo iz nepravilnega prilaganja leče na očesno površino. Prav zaradi takšnih tveganj morajo nosilci kontaktnih leč redno opravljati kontrolne preglede pri svojem oftalmologu, ki bo navedena stanja prepoznal in tudi ustrezno ukrepal. Zavedati se moramo, da je kljub priljubljenosti, kontaktna leča tujek, ki ga vstavimo v oko. Kontaktne leče lahko uspešno nosimo več desetletij, lahko pa naredijo trajne poškodbe očesa. Vsem nosilcem kontaktnih leč vsaj enkrat letno priporočam obisk pri oftalmologu. V primeru težav pa tudi pogosteje.
A Ne spite z lečami v očesu.
B Izogibajte se mencanju očesa.
C Previdno pri prhanju, kopanje v bazenu z lečami se odsvetuje.