O glavkomu so pred svetovnim tednom glavkoma, potekal je od 6. do 12. marca, spregovorili na novinarski konferenci, ki jo je organizirala Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije pri Slovenskem zdravniškem društvu. Svetovna zveza za glavkom je ob tej priložnosti poudarila slogan Svet je lep, ohrani vid. Zelo pomembno je namreč, da glavkom odkrijemo dovolj zgodaj.

Avtorica: Adrijana Gaber

Glavkom je poškodovani vidni živec na mestu izhoda iz očesa. Kakšna je vloga tega živca? Po tem živcu potujejo informacije iz roženice, ki je občutljiva na svetlobo, k možganom, v katerih se ustvarja slika. V očesu mora biti določena mera pritiska, da ostane zrklo primerno oblikovano in da lahko pravilno deluje. V nekaterih primerih glavkom povzroči povišan očesni pritisk. V drugih primerih je očesni pritisk normalen, vendar je težava v oslabljenosti vidnega živca. Največkrat pa vpliva oboje, vendar v različni meri. Očesni pritisk ni odvisen od krvnega tlaka.

Plast celic za šarenico (obarvani del očesa) proizvaja vodno tekočino, imenovano prekatna vodica. Tekočina prehaja skozi zenico in zapušča oko po drenažnih kanalčkih. Nahajajo se na robu med prednjim delom očesa (roženico) in šarenico in vračajo tekočino v krvni obtok. Če odvečna tekočina ne more odteči iz očesa ali je proizvedene tekočine preveč, se očesni pritisk poveča.

Če je vidni živec pod velikim pritiskom, lahko pride do njegove okvare. Obseg okvare je odvisen od količine povišanega pritiska in trajanja povišanega pritiska, pa tudi od tega, ali je oskrba s krvjo slabša oziroma druge slabosti vidnega živca. Zelo povišan pritisk takoj poškoduje vidni živec. Nekoliko nižji pritisk povzroča škodo počasneje in če stanja ne zdravimo, se postopno lahko pojavi izguba vida.

Bolniki lahko tudi oslepijo

Glavkom največkrat poteka brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Vendar pa lahko s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, so poudarili na omenjeni novinarski konferenci.

»Glavkom je kronična napredujoča degenerativna motnja vidnega živca, ki povzroča značilne poškodbe vidnega polja. Brez ustreznega zdravljenja lahko bolniki celo oslepijo – pravzaprav je glavkom drugi najpogostejši vzrok za slepoto, in kar je najbolj pomembno: je nepovraten,« je povedala oftalmologinja izr. prof. dr. Barbara Cvenkel z Očesne klinike UKC Ljubljana in predsednica Sekcije za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Bolniki z napredovalim glavkomom vidijo samo del celotne slike. Ko bolezen napreduje, je območje, ki ga vidijo, vse manjše.

Izr. prof. dr. Tomaž Gračner, dr. med., spec. oftalmologije, z Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor je k temu dodal, da je izjemno pomembno dovolj zgodnje odkrivanje glavkoma, saj da imamo na voljo zdravljenje, s katerim lahko preprečimo ali vsaj močno vplivamo na potek bolezni. »Tako ne pride do večjih okvar vidnega živca, ki bi povzročile hudo slabovidnost ali celo slepoto. Vse to je še zlasti pomembno, če je glavkom prisoten na obeh očesih. Poglavitni vzrok slepote ali hude slabovidnosti zaradi glavkoma je to, da bolniki prepozno pridejo k zdravniku – to je najpomembnejši dejavnik tveganja za slepoto,« je pojasnil oftalmolog. »Na srečo lahko zdravljenje pri številnih bolnikih ustavi nadaljnjo škodo. Torej: prej ko postavimo diagnozo glavkom, več vida lahko ohranimo in znižamo tveganje za slepoto,« je poudarila prof. dr. Cvenkel.

Priporočajo temeljit pregled vida

Kdaj je potrebno na pregled oči? Kateri so dejavniki tveganja? Najpomembnejša je družinska anamneza: če je glavkom v družini v prvem kolenu, torej ga imajo starši, je ogroženost za razvoj bolezni večja. »V takih primerih se svetuje pregled okoli 35. leta. Ljudje, ki glavkoma nimajo v družini, pa naj pregled vida opravijo okoli 40. leta oziroma takrat, ko potrebujejo očala za branje. V nadaljevanju pa ob rednih kontrolah vida,« je priporočila prof. dr. Cvenkel. Pregled vida naj bo res temeljit. »Samo meritev očesnega tlaka ne zadošča. Visok očesni tlak je sicer eden od pomembnih dejavnikov tveganja za razvoj glavkoma, ni pa diagnostični kriterij. Pregled vida naj bo torej skrben: poleg meritve očesnega tlaka in mikroskopskega pregleda še dober pregled očesnega ozadja in če je kaj sumljivega na videzu živca, tudi preiskava vidnega polja,« je še poudarila oftalmologinja.

Breme glavkoma je veliko

Približno 50 % bolnikov sploh ne ve, da imajo glavkom, zato se ne ve natančno, koliko teh bolnikov je v Sloveniji, smo še izvedeli na novinarski konferenci. Ocenjujejo pa, da tudi pri nas približno polovica primerov glavkoma ostane neodkrita. Kot je povedal dr. Gračner, na podlagi različnih študij ocenjujejo, da ima v populaciji od 40 do 80 let glavkom približno od 2,5 do 3 % ljudi. Po 80. letu pa se pogostost bolezni zelo poveča, menijo, da jih je med 8 in 12 %. Dr. Gračner je še dodal, da je glavkom enako pogost pri obeh spolih. »V Sloveniji tako kot tudi sicer v razvitih državah kar precejšen delež bolnikov lahko oslepi, ker bodisi prepozno pridejo k zdravniku ali pa slabo sodelujejo pri zdravljenju,« je še opozoril prof. dr. Gračner.

Breme glavkoma je še večje zato, ker zelo vpliva na kakovost življenja. Bolniki na primer izgubijo vozniško dovoljenje in se morajo predčasno upokojiti, saj zaradi izgube vida ne morejo opravljati svojega poklica. Po podatkih Svetovne zveze za glavkom se dobršen del bolnikov z glavkomom (med 13 in 30 %) spopada z anksioznostjo, med 11 in 25 % bolnikov pa z depresijo.

Napredovanje glavkoma

Po podatkih Svetovne zveze za glavkom je med bolniki z glavkomom ob koncu njihovega življenja slepih na eno oko dobrih 24 %, na obe očesi pa 10,6 %. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da glavkom skupno povzroči 8 % vseh primerov slepote. Glavkom je najpogostejši vzrok za nepovratno slepoto, ki bi jo lahko preprečili. Število ljudi z glavkomom na svetovni ravni danes ocenjujejo na približno 80 milijonov, Svetovna zveza za glavkom pa zaradi staranja prebivalstva pričakuje porast števila bolnikov, in sicer naj bi leta 2030 glavkom po vsem svetu imelo kar več kot 95 milijonov ljudi.

Sodobno zdravljenje glavkoma

Prof. dr. Tomaž Gračner je predstavil zdravljenje glavkoma. Poteka z zniževanjem očesnega tlaka, s tem upočasnijo potek bolezni. »Doseči želimo tak potek bolezni, da se vid slabša tako, kot bi se sicer pri staranju, torej da ni dodatnega slabšanja zaradi visokega očesnega tlaka. Očesni tlak znižujemo s kapljicami, z lasersko terapijo ali operativno – odvisno, koliko moramo znižati tlak. To je odvisno od tega, kako huda je bolezen, pri kako visokem tlaku se je razvila, koliko let življenja ima bolnik še pred seboj,« je pojasnil dr. Gračner ter nadaljeval, da se odločijo za operacijo takrat, ko s kapljicami in z lasersko terapijo ne znižajo dovolj očesnega tlaka. Z operacijo tekočino iz očesa speljejo po drugih poteh, pod veznico ali skozi kanalčke. Za operacijo se odločijo tudi pri zelo napredovali bolezni.

Prof. dr. Cvenkel je poudarila, da so v Sloveniji na voljo vsa zdravljenja glavkoma, ki so odobrena v Evropi. V zadnjem času prihajajo na trg novosti v nekaterih novih zdravilih, ki jih je odobrila tudi Evropska agencija za zdravila. Gre za zdravila, ki niso bistveno bolj učinkovita od zdravil, ki so trenutno prva izbira. Verjetno se obeta tudi več minimalno invazivne kirurgije glavkoma, ki je v ZDA vse bolj razširjena, vendar pa manj zniža očesni tlak kot klasična operacija za glavkom. Obstaja tudi možnost zdravljenja najzahtevnejšega glavkoma.
Za uspešnost zdravljenja pa je izjemno pomembno sodelovanje bolnika. Bolniki morajo razumeti bolezen in predvsem vedeti, da poteka potuhnjeno in da bodo z napredovanjem bolezni izgubili vedno več vidne funkcije, so še poudarili na novinarski konferenci.

Obstajajo štiri glavne vrste glavkoma:

1. Najpogostejši je kronični glavkom, kjer prekatna vodica prihaja do drenažnih kanalov (odprto zakotje), ki pa se z leti postopno zamašijo. Očesni pritisk se zvišuje počasi in bolečine ni občutiti, zato je težavo težko zaznati. Vid pa se kljub temu postopno slabša.
2. Akutni glavkom je veliko manj pogost v zahodnih državah. Do njega pride zaradi nenadne in popolne zapore v pretoku prekatne vodice v očesu. Ta zapora nastane zaradi ozkega zakotja, ki se zapre in prepreči iztekanje tekočine v drenažne kanale. Stanje je lahko zelo boleče in na vidu pušča trajne posledice, če ga ne zdravimo takoj.
3. Sekundarni glavkom: ko je povišanje očesnega pritiska posledica nekega drugega očesnega obolenja.
4. Pri dojenčkih obstaja redko obolenje, ki se imenuje kongenitalni glavkom in je posledica nepravilnega razvoja očesa.

ABC

A Glavkom je najpogostejši vzrok za nepovratno slepoto, ki bi jo lahko preprečili.

B Na voljo je zdravljenje, s katerim se lahko prepreči ali vsaj močno vpliva na potek bolezni.

C Za uspešnost zdravljenja je izjemno pomembno sodelovanje bolnika.