Oči so pomemben organ, saj preko vida sprejmemo kar 90 % informacij iz okolja. Prav zato je pomembno, da za svoje oči ustrezno poskrbimo. Ker se bliža poletje in čas počitnic, ki jih bodo mnogi preživeli ob morju, je prav, da posvetimo nekaj besed tudi ustrezni zaščiti oči v poletnem času. Vemo, da so sončni žarki vedno močnejši in da je UV-sevanje škodljivo za oči. Kaj svetuje strokovnjak? O ustrezni zaščiti in preventivi tega pomembnega organa smo se pogovarjali z dr. Mariom Ragusom, spec. oftalmologom, ki uvodoma razloži, na kaj moramo biti v poletnih mesecih še posebej pozorni tisti, ki imajo težave z vidom ter uporabljajo očala ali kontaktne leče:

Avtor:Ines Trebec

»Očala ali kontaktne leče nam omogočajo boljši vid in višjo kakovost življenja. Poleti pa se pojavita dve veliki težavi. Prva je povečana nevarnost za okužbe oči, druga težava pa je pojav  UV-sevanja. Da bi se zaščitili pred okužbo, svetujem povečano skrb za higieno. Očala morajo biti čista, umije se jih z vodo in razkuži. Okvirji morajo biti lahki in udobni. Ne smejo pritiskati na posamezne predele kože, ker lahko povzročijo površinsko poškodbo kože ali erozijo, katera s povečanim potenjem dodatno draži kožo in se poškodba lahko poglobi, zdravljenje pa se podaljša. Leče v očalih morajo biti kakovostne, ker le-te ščitijo pred UV-žarki. Po evropskih standardih obstaja 5 stopenj leč, in sicer glede na zaščito pred UV-žarki.

Tudi mehke kontaktne leče imajo določeno moč zaščite pred UV-sevanjem. Vsak izdelovalec mora deklarirati stopnjo zaščite. Dodatno pozornost svetujem tistim, ki nosijo kontaktne leče, predvsem naj si pogosto umivajo roke, še posebej pri rokovanju z lečami. Pravilno je treba umiti tudi  posodo za hranjenje leč, ko gre za leče podaljšanega nošenja. Dnevno je treba uporabljati svežo dezinfekcijsko čistilo. Leče ne smete uporabljati po preteku trajanja. Poleti se oči bolj hitro izsušijo, kar je še posebno izrazito pri uporabnikih kontaktnih leč. Zato jim svetujemo dodatno vlaženje oči.«

Težava suhih oči je poleti še posebej izražena pri številnih ljudeh? Kako si lahko pomagamo?

Težava suhih oči ni enostavna, saj obstaja več različnih tipov suhega očesa in vzrokov. Simptomi so lahko pekoče, težke oči, bolnike moti svetloba, v temi pa se simptomi omilijo.  Če se pojavijo take težave, svetujemo pregled pri okulistu. Za diagnozo suhega očesa oftalmolog naredi natančen pregled na biomikroskopu, testa Schirmer I in II, TBUT test ter preveri količino in kakovost spuščaja Meibomovih žlez.

Na sprednji biomokroskopiji pregleda robove vek, trepalnice, solzni meniskus, prekrvavitev sluznice in stanje epitela roženice, kar preveri s fluoresceinskim testom. Na podlagi pregleda ugotovi vrsto suhega očesa. Nato lahko svetuje določen postopek zdravljenja oziroma lajšanja težav. Vse to poudarjam, da bi prikazal postopek diagnostike pri suhem očesu, ker si žal, mnogi sami vzamejo pravico, da kot nestrokovnjaki določijo težavo suhega očesa in ga sami zdravijo. Pogosti so primeri, ko ljudje v lekarnah ali pri zdravniku splošne prakse, pri optikih ali pri sosedih poiščejo ustrezno pomoč, ki seveda ni nujno prava.

Ko je diagnoza suhega očesa potrjena, poleg umivanja in pogostega utripanja z očmi, ki ga  svetujemo še posebej pri delu z računalnikom, je primerno še vlažno okolje, v nekaterih primerih tudi ogrevanje vek. Če ti ukrepi ne pomagajo, dodajamo različne kombinacije vlažilnih kapljic. Kapljice imajo različne sestavine in se odločimo za čim primernejše. Odvisno je od tipa suhega očesa in intenzitete težav. Z vlaženjem očesa ni priporočljivo pretiravati, ker se uničijo solze, ki imajo posebno kakovost in funkcijo. Poleg ostalih imajo zaščitno funkcijo ter ščitijo oko pred onesnaženjem in okužbami.

Pri nekaterih ljudeh se pojavi tudi prekomerno solzenje. Kaj priporočate?

Tudi solzenje je neprijetna težava, disfunkcija je lahko posledica povečane tvorbe solz zaradi draženja sprednjega dela ali zunanjih delov očesa oziroma zmanjšane količine odtoka solz zaradi stanjšanega ali zamašenega solzevoda. Diagnozo vzroka solzenja lahko ugotovi edino očesni specialist. Zato se lahko dogovorite za pregled pri okulistu, da vam razloži težavo in vas napoti k rešitvi. Poudarjam, da ni zdravila za zmanjševanje solzenja. Edino pravilno je etiološko zdravljenje, simptomatsko pa je primerno pri atopiji oz. virusnih okužbah. Solzenje se zdravi glede na vzrok vnetja. Ko ugotovimo prisotnost vnetnega procesa, lahko začnemo z zdravljenjem. Povečano solzenje je lahko simptom različnih bolezenskih stanj npr. pri vnetju veznice ali konjunktivitisu. Do solzenja lahko prihaja tudi zaradi stanjšanih solzevodov, ki so lahko posledica alergije, katera je zelo pogosta spomladi in poleti. Pri nekaterih lahko pride do pojava zaprtih solzevodov zaradi vnetja očesne sluznice – atopijski konunktivitis ali nostne sluznice – alergijski rinitis.

Poletje je čas, ko smo prekomerno izpostavljeni UV-žarkom, za katere vemo, da so  škodljivi. Kako se ustrezno zaščititi?

Najpomembnejše je škodljivo delovanje UV-žarkov. Poleti delujejo 10-krat močneje kot pozimi. UV-žarki delujejo večinoma površinsko, izjemoma predrejo v globino očesa in tam delujejo škodljivo. Ločimo tri vrste UV-žarkov: A, B in C. Na Zemlji so pomembni samo A in B. Ko so oči izpostavljene povečanemu delovanju UV-žarkov, lahko poškodujejo površinsko plast na veznici oz. roženici, epitel. Poškodbe epitela so zelo neprijetne, saj so bolečine intenzivne in povzročajo rdeče oči, solzenje in bolečine med pogledom v svetlobo. Omenjenim težavam se lahko izognemo z uporabo zatemnjenih oziroma sončnih očal. Bolj intenzivna zatemnitev ne pomeni nujno boljše zaščite pred UV-žarki. Zaščita pred UV-žarki je odvisna od kakovosti same leče.

Najboljšo zašito omogoča leča s 5. stopnjo kakovosti. Bolj kakovostne leče imajo boljšo zaščito, najboljšo pa polarizacijsko steklo, ki zmanjša vpliv sevanja za 50 %. Nižje stopnje pomenijo slabšo zaščito. UVB-žarki so najnevarnejši. Poleti imamo dodatno sekundarno obsevanje, ki se odbija od svetlih površin, vode, gladkih površin, npr. okenskih stekel. UV-indeks se poleti večkrat poveča, zato moramo bolj intenzivno zaščititi oči. Dodatna nespecifična zaščita je senca, zato svetujem čim več časa v senci okrog poldneva. Najmočnejše obsevanje UV-žarkov je od 10. do 14. ure. Če in ko se pojavijo znaki in simptomi poškodbe UV-žarkov, je treba takoj poiskati pomoč očesnega zdravnika. Do prihoda pacientu dajemo mrzle obkladke na oči, ki olajšajo bolečine, in ga namestimo v zatemnjen prostor.

Nasvet okulista:

• Poldnevnemu soncu se izogibajmo, ker je takrat UV-indeks najmočnejši in je največja možnost poškodb.
• Zaščitite se z oblačili iz goste tkanine.
• Na glavi imejte kapo ali klobuk s širokimi krajci.
• Nosite ustrezna sončna očala.
• Pojejte špinačo, solato in grah, ker ščiti pred negativnim vplivom UV-žarkov. Bogati so z luteinom..

Kot zanimivost naj povem, da so v Avstraliji obvezni del osnovnošolskega kompleta  tudi SONČNA očala.

Julij-avgust 2013