Vnetje robov vek, s strokovnim izrazom blefaritis, je bolezen, ki jo najpogosteje povzročajo bakterije in nepravilno delovanje žlez v vekah. Znaki bolezni so pordeli in zadebeljeni robovi vek, na katerih so drobne luske, dražeč in pekoč občutek v očeh, srbeče veke, občutljivost na svetlobo in pogosto solzenje. Najpogostejša je kronična oblika bolezni, ki prizadene zlasti starejše ljudi; z redno in pravilno nego je mogoče olajšati simptome bolezni. O povzročiteljih blefaritisa, zdravljenju in negi vek smo se pogovarjali s specialistom oftalmologom, mag. Petrom Golmajerjem, iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Avtorica: Tanja Pihlar

Kaj je blefaritis oziroma vnetje robov vek?

Blefaritis je strokovni izraz za vnetje, ki zajame robove vek. Bolezen lahko delimo glede na čas trajanja: v akutni ali kronični; glede na mesto vnetja: na sprednji – anteriorni in zadnji – posteriorni in mešani; ali glede na povzročitelje vnetja, ki so lahko različni mikroorganizmi, kot so bakterije in virusi ali pa alergije. Pomembno vlogo pri nastanku bolezni ima tudi delovanje in disfunkcija meibomovih žlez, ki se nahajajo v vekah. Pri vnetju so pogosto prizadeta njihova izvodila. Vnetje je pogostejše pri bolnikih z rozaceo in seboroičnim dermatitisom. Najpogostejše so mešane oblike bolezni. Bolezen je pogostejša pri starejših in je večinoma kronična, pogosteje so prizadeti moški.

Diagnozo bolezni postavi zdravnik, specialist oftalmolog, s kliničnim pregledom pod biomikroskopom. Zdravljenje bolezni je odvisno od povzročitelja in vrste blefaritisa, je dolgotrajno in od zdravnika in bolnika zahteva doslednost, vztrajnost in potrpežljivost, saj z zdravljenjem simptome pogosto le blažimo in popolna ozdravitev bolezni ni možna.

Po katerih znakih in simptomih spoznamo to očesno bolezen?

Robovi vek so po navadi pordeli in zadebeljeni, vidne so luske na samih robovih vek. Oči se solzijo, srbijo, so pordele. Ljudje pogosto tožijo tudi o občutku tujka v očeh, oči so občutljive na svetlobo, pojavljajo se ječmenčki. Takšni znaki se pojavljajo pri vseh vrstah blefaritisa, pri nekaterih vrstah so bolj izraziti eni, pri drugih drugi, kar je ne nazadnje odvisno tudi od posameznika. Če se zamašijo izvodila meibomovih žlez, je prizadet tudi solzni film.

Blefaritis je lahko zelo neprijeten in bolnikom povzroča nemalo težav. Včasih pri bolniku v ambulanti vidimo zelo malo sprememb, čeprav mu lahko bolezen povzroča veliko težav – srbenje, pekoč občutek, občutek tujka v očeh. Ker je blefaritis  kronična in dolgotrajna bolezen, je zelo pomemben tudi pogovor z bolnikom. Bolniku je treba pojasniti, da bolezni ni povsem ozdravljiva; s pravilno higieno in nego vek ter terapijo je bolezen mogoče umiriti in simptome ublažiti.

Kdaj naj obiščemo zdravnika in kako poteka zdravljenje?

Blažje oblike bolezni lahko uspešno zdravijo zdravniki družinske medicine, pri težjih oblikah bolezni pa je treba bolnika napotiti na pregled in zdravljenje k specialistu oftalmologu.

Pri lažjih oblikah bolezni pomaga že redna higiena in nega vek, ki se jo izvaja redno, dolgotrajno in večkrat na dan. Na veke dajemo tople obkladke in jih grejemo, izvajamo toaleto in masažo robov vek. Pri bakterijskih okužbah in vnetju predpišemo antibiotično mazilo ali protivnetne kapljice.

Priporoča se uporaba suhih ali rahlo vlažnih toplih obkladkov, da se pospeši sekrecija v žlezah in se razredči predvsem izloček iz meibomovih žlez, ki je pri njihovi disfunkciji gostejši in bolj mazav. V ta namen lahko prelikate robček ali uporabite posebne grelne blazinice, ki se dobijo v lekarni in jih položite na zaprte veke. Veke grejte vsaj pet minut, pri hujših oblikah lahko tudi 15–20 minut, odvisno tudi od oblike bolezni in pogostosti težav. Priporočamo tudi masažo vek, kadar izvodila žlez ne delujejo dovolj – masiramo navpično proti robu veke. Veko očistimo tudi vodoravno. Masaža je najučinkovitejša potem, ko smo veke že dobro ogreli.

Za toaleto in nego veke lahko uporabite posebne robčke, ki se dobijo v lekarni, ali pa vatirano palčko, na katero ste kanili razredčen otroški šampon, nato z njo podrgnite po veki, kjer so luske in posušeni izločki.

Pri zdravljenju je najpomembneje upoštevati higienski režim, uporabljati tople obkladke in masirati veke. Ker so zaradi vnetja vek pogosto prizadeti tudi solzni film in sestava solz ter posledično simptomi suhega očesa, kot so občutek tujka ali peska v očeh, se priporoča tudi uporaba umetnih solz, ki naj bodo brez konzervansov. Danes je takšnih pripravkov na trgu zelo veliko. Pri hujših oblikah bolezni je včasih potrebna tudi peroralna terapija z antibiotikom.

Ali je treba z nego vek nadaljevati tudi po izboljšanju stanja?

Bolniki s kronično obliko bolezni, ki je najpogostejša, naj nego izvajajo stalno, tisti, pri katerih se bolezen pojavlja bolj v zagonih, naj toaleto, nego in masažo vek izvajajo, dokler težave ne minejo, redno pa naj si dajejo umetne solze brez konzervansov in veke masirajo. Če so robovi vek pordeli in so vidne luske, naj si robove vek vsak dan zjutraj in zvečer očistijo.

Kako je mogoče odpraviti občutek suhosti oči, ki spremlja blefaritis?

Pri vnetju vek, blefaritisu, se pojavljajo tudi simptomi suhega očesa, ker prihaja zaradi vnetja do sprememb v sestavi solz in solznega filma. Takrat svetujemo uporabo nadomestkov solz, ki pa naj bodo brez konzervansov. Ker je na tržišču teh pripravkov zelo veliko, naj se bolniki o uporabi posvetujejo s svojim zdravnikom ali oftalmologom.

Priporočamo tudi redno uporabo maščobnih kislin omega-3, ki zmanjšujejo vnetje in povečujejo stabilnost solznega filma.

Na bolezen neugodno vplivajo tudi različni dejavniki, kot so: suh zrak v prostorih, klima, kajenje, uporaba kozmetičnih preparatov (lahko povzročijo alergijski blefaritis), delo pred računalniškim zaslonom ipd. Vsem takim dejavnikom se je treba čim bolj izogibati.

Bolniki se morajo zavedati, da je zdravljenje pri kroničnem blefaritisu dolgotrajno, saj bolezni ni mogoče povsem pozdraviti. Blažimo simptome. Od bolnika pa tudi zdravnika zahteva veliko mero potrpežljivosti, vztrajnosti in doslednosti.