Naše oči in starostna degeneracija rumene pege oziroma makule (SDM)

default image

Starostna degeneracija makule ali rumene pege je v razvitem svetu najpogostejši vzrok za slepoto po 50. letu starosti. V Evropi ima zgodnje simptome te bolezni kar 47 % oseb starejših od 65 let. Po vsem svetu je okoli 150 milijonov ljudi s SDM, ki povzroči postopno izgubo vida in v nekaterih primerih poplno izgubo centralnega vida (slepoto). O tej bolezni smo se pogovarjali z dr. Marijo Ano Schwarzbartl Pfeifer iz Očesnega kirurškega centra dr. Pfeifer v Ljubljani.

 

Kaj je starostna degeneracija makule?

To je bolezen mrežnice v centralnem delu, ki se imenuje makula ali rumena pega. Prav to področje je na mrežnici ključno za natančen vid (za branje …). Ker bolezen prizadene samo centralni vid, perifernega vida pa ne prizadene, to za bolnika pomeni, da vidi na primer predmete ali osebe, ne razloči pa njihovih podrobnosti. Prav zaradi prizadetosti centralnega dela mrežnice bolniki ne morejo več brati, pisati, šivati, risati, voziti avta, kar bistveno zmanjšuje kakovost življenja.

 

Ali bolniki lahko sami ugotovijo, ali imajo SDM?

V zgodnjih stopnjah bolezni bolniki nimajo prav nikakršnih težav, spremembe na mrežnici pa so ob natančnem pregledu pri okulistu že vidne. Pogosto se tudi pri spremembah, ki so vidne samo z okulističnim pregledom, že svetujemo tudi zdravljenje. Šele ko bolezen napreduje, lahko pričnejo bolniki opažati temne lise, popačen vid, pomanjšano ali povečano sliko, zamegljen centralni vid, izpad določenih črk pri branju besedila.

 

Kakšne vrste SDM pa obstajajo in ali je zdravljenje odvisno od vrste obolenja mrežnice?

Ločimo suho (neeksudativno ali atrofično) in vlažno (eksudativno ali neovaskularno) obliko. Suha oblika predstavlja okoli 85 % vse SDM, tu je značilna postopna izguba vida, ki se razvija počasi. Vlažna oblika je precej redkejša, napreduje hitro in pogosteje povzroči hujše okvare vida.

 

Kaj pa so glavni dejavniki tveganja za starostno degeneracijo rumene pege?

Dejavniki tveganja škodijo naravnim mehanizmom obrambe oči, zato pripomorejo k razvoju SDM. Glavni dejavnik tveganja je starost, družinska genetska predispozicija, neprimerna prehrana (malo sadja in zelenjave ter veliko maščob, nezadosten vnos vitamina C in E, cinka, luteina in zeaksantina), debelost, kajenje, neposredna izpostavljenost soncu (gledanje brez sončnih očal z zaščito pred ultravijoličnimi žarki), zvišan krvni tlak, svetle barve oči.

 

Kaj lahko bolniki sami naredijo, da bi preprečili SDM?

Zelo pomebni so preventivni pregledi pri vseh ljudeh, ki so starejši od 50 let, pri tistih, ki imajo bolezen v družini, pa po 40. letu starosti. Pri pregledu je treba razširiti zenico, saj le tako lahko natančno pregledamo mrežnico. Pri sumu na spremembe na mrežnici v centralnem delu pa so nujno potrebne še dodatne preiskave mrežnice s posebno napravo OCT (optična koherentna tomografija), na osnovi katere se lahko določi, ali gre za suho ali vlažno obliko SDM.

Na podlagi takšne ugotovitve se odločimo za način zdravljenja, ki se mora začeti takoj. V tem primeru je samo pregled pri široki zenici premalo. Takšen  pregled lahko opravite v subspecialnih ambulantah, kjer imajo vse potrebne naprave in specialista, ki se ukvarja s SDM. Tudi v našem kirurškem centru lahko opravite tovrsten pregled. Poleg obveznega pregleda upoštevajte še naslednje: nosite sončna očala z UV-zaščito (najbolje rjave barve), ne kadite, jejte uravnoteženo prehrano, ki vključuje sadje in zelenjavo, pazite na telesno težo, redno telovadite. Priporočljivo je jemanje antioksidantov.

 

Kaj pa jemanje zdravil, če je diagnoza SDM že potrjena?

Pri suhi in vlažni obliki SDM je znanstveno dokazano z različnimi kliničnimi študijah, ki so potekale tudi 10 let, da redno jemanje prehranskih dopolnil, zlasti vitamina C in E, karotenoidov (luteina in zeaksantina) in cinka v natančno določenih odmerkih in v pravilno vezani obliki, ki omogoča tudi zadostno vsrkanje iz črevesja, upočasni  napredovanje SDM, v določenih primerih pa celo izboljša stanje na mrežnici. V najnovejši študiji so dokazali, da jemanje omega-3 maščobnih kislin ne zmanjšuje tveganja za razvoj SDM.

 

Kaj pa zdravljenje z zdravili, ki se aplicirajo v oko?

Pri določenih vrstah vlažne oblike SDM se odločimo za zdravljenje z inekcijami, ki jih po potrebi večkrat (na 4 tedne) apliciramo v oko v želji, da bi se bolezen stabilizirala in stanje popravilo. Zdravilo pomaga samo pri določenih oblikah SDM in ni primerno za vse bolnike. Pri suhi obliki SDM je edina terapija s prehranskimi dopolnili (antioksidanti z dodatkom luteina, zeaksantina in cinka).

 

Kako bolniki sami posumijo na SDM?

Če ima nekdo v družini SDM, naj o tem obvesti svoje otroke, ki naj se, če so starejši od 40 let, naročijo na preventivni pregled pri okulistu, kjer naj povejo o družinski anamnezi. Lahko tudi sami opazujejo, npr. ali ravne črte valovijo, ali črke med branjem izginjajo, ali se poslabša barvni vid, ali slabše vidijo v mraku in temi, kasneje pa tudi težavnost pri prepoznavanju obrazov in branju. Vid si lahko tudi sami testirajo s hitrim testom z Amslerjevo mrežo, ki pa odkrije le napredovano obliko SDM. Mrežo lahko najdete na internetu ali prosite pri okulistu, da vam naredi test najprej on, potem pa si enkrat mesečno testirate vid sami. Na internetu se dobijo tudi različne aplikacije za preizkus kakovosti vida in barvnega vida.

 

Kaj bi svetovali na koncu najinega pogovora?

Živite zdravo in opravite preventivni pregled dovolj zgodaj, da do hujše oblike bolezni nikoli ne bo prišlo, saj lahko z zgodnjim zdravljenjem preprečimo nastanek hude oblike SDM in preprečimo izdatno izgubo vida.

REKLAMNO SPOROČILO

REKLAMNO SPOROČILO

REKLAMNO SPOROČILO

REKLAMNO SPOROČILO

Skip to content