Glavkom: kako prepoznati bolezen, vrste in sodobno zdravljenje

Glavkom, znan tudi kot zelena mrena, je kronična bolezen, pri kateri prihaja do postopnega propadanja vidnega živca. Posebna nevarnost glavkoma je njegova prikritost – pogosto poteka brez bolečin ali drugih opaznih simptomov. Prav zato ga imenujemo tudi tihi tat vida.

»Glavkom je kronična degenerativna bolezen, ki brez ustreznega zdravljenja vodi v trajno izgubo vida. Ker pogosto poteka brez bolečin ali drugih težav, bolniki bolezen odkrijejo prepozno,« opozarja prof. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana.

Pravočasno odkrivanje in zdravljenje sta ključna, saj lahko le tako preprečimo napredovanje bolezni in ohranimo vid.

Kaj je glavkom in zakaj nastane?

Glavkom je skupina bolezni, pri katerih pride do značilne okvare vidnega živca, ki prenaša informacije iz očesa v možgane. Najpogosteje je vzrok moten odtok očesne tekočine, kar vodi v povišan očesni tlak in posledično poškodbo živčnih vlaken.

»Zvišan očesni tlak je pomemben dejavnik tveganja, vendar ni edini vzrok. Nekateri bolniki razvijejo glavkom kljub normalnemu tlaku, drugi pa imajo vse življenje povišan tlak brez znakov bolezni,« pojasnjuje dr. Rok Grčar, dr. med., specialist oftalmologije.

Dejavniki tveganja za nastanek glavkoma:

• Povišan očesni tlak
• Dedna obremenjenost
• Dolgotrajna uporaba kortikosteroidov
• Očesne poškodbe in operacije
• Sladkorna bolezen in žilne bolezni
• Motnje v prekrvavitvi vidnega živca

Glavkom ni povezan s krvnim tlakom in ni posledica načina življenja, saj se dejavniki tveganja pogosto pojavijo spontano.

Prvi znaki in simptomi glavkoma

Pri najpogostejši obliki, primarnem glavkomu odprtega zakotja, bolezen napreduje tiho, brez bolečin. Okvara vida se začne z zožitvijo vidnega polja, vendar bolniki spremembe pogosto opazijo šele v napredovali fazi.

Sum na glavkom – kdaj k zdravniku?

• Glavkom v družini
• Uporaba kortikosteroidov
• Starost nad 40 let
• Visoka kratkovidnost (nad -4 dioptrije)

Vrste glavkoma

Primarni glavkom odprtega zakotja

• Najpogostejša oblika
• Počasen, neboleč potek
• Pogosto odkrijemo naključno

Glavkom zaprtega zakotja

• Nenaden dvig tlaka
• Bolečine in nujno zdravljenje

Sekundarni glavkom

• Posledica drugih bolezni (sladkorna bolezen, poškodbe)

Kongenitalni glavkom

• Redka prirojena oblika pri dojenčkih

Kako poteka diagnoza glavkoma?

Ker glavkom pogosto dolgo časa ne povzroča težav, je za pravočasno odkrivanje ključna temeljita diagnostika.

Osnovne preiskave:

• Merjenje očesnega tlaka (tonometrija)
• Pregled vidnega živca z mikroskopom
• OCT (optična koherenčna tomografija) – analiza sloja živčnih vlaken
• Preiskava vidnega polja (perimetrija)
• Merjenje debeline roženice

»Samo merjenje tlaka ni dovolj. Le celovit pregled omogoča zgodnje odkritje bolezni,« opozarja prof. dr. Cvenkel.

Zdravljenje glavkoma

Glavkoma ni mogoče pozdraviti, saj so poškodbe vidnega živca nepovratne. Cilj zdravljenja je znižanje očesnega tlaka, s čimer upočasnimo ali ustavimo napredovanje bolezni.

Zdravljenje z očesnimi kapljicami

• Najpogostejša prva izbira
• Zmanjšajo nastajanje ali povečajo odtok očesne tekočine
• V določenih primerih se kot primarno zdravljenje svetuje tudi laser

Lasersko zdravljenje

• Selektivna laserska trabekuloplastika (SLT)
• Manj invazivna metoda, primerna za bolnike, ki ne prenašajo kapljic

Kirurško zdravljenje

• Uporabi se, kadar kapljice in laser niso učinkoviti
• Klasične operacije ali minimalno invazivne tehnike
• Cilj je ustvariti nov odtok za očesno tekočino

»Za uspeh zdravljenja je ključno, da bolnik razume bolezen in dosledno uporablja terapijo, tudi ko nima težav,« poudarja prof. dr. Tomaž Gračner, dr. med.

Napredovanje glavkoma in prognoza

Brez zdravljenja glavkom vodi v postopno izgubo vida. Statistike (ocenjene na podlagi raziskav) kažejo:

• Do 24 % bolnikov oslepi na eno oko
• Okoli 10 % bolnikov oslepi na obe očesi
• Približno 50 % bolnikov sploh ne ve, da ima glavkom

Kako lahko pravočasno odkrijemo glavkom?

Priporočila za preventivne preglede:

• Prvi pregled okoli 40. leta, če ni drugih dejavnikov tveganja
• Če imate glavkom v družini – pregled že pri 35. letu
• Redni pregledi vsakih 2–3 leta, pri rizičnih skupinah pogosteje
• Ob vsakem predpisu očal zahtevajte tudi pregled vidnega živca

»Glavkom pogosto odkrijemo prepozno. Preventiva je ključna za ohranitev vida,« poudarja dr. Grčar.

Navodila bolnikom z glavkomom

Če vam je zdravnik postavil diagnozo ali sum na glavkom, je ključnega pomena, da prevzamete aktivno vlogo pri obvladovanju bolezni.

Kaj mora bolnik vedeti:

• Glavkom je kronična bolezen, ki zahteva vseživljenjsko zdravljenje in spremljanje.
• Terapije ne prekinjajte, tudi če ne čutite nobenih težav.
• Redno obiskujte okulista, ki bo spremljal stanje očesnega tlaka in vidnega živca.
• Če imate stranske učinke kapljic, o tem takoj obvestite zdravnika.
• Ob znakih akutnega napada (bolečina, rdeče oko, slabost) nemudoma poiščite nujno pomoč.

Poleg fizičnih posledic lahko glavkom vpliva tudi na psihično zdravje. Pogoste so težave, kot so anksioznost in strah pred slepoto, zato je pomembno, da bolniki poiščejo podporo, če jo potrebujejo.

Zaključek

Glavkom je ena izmed najbolj zahrbtnih očesnih bolezni, saj dolgo časa napreduje brez vidnih znakov. Ko bolnik opazi težave z vidom, je okvara vidnega živca pogosto že napredovala in nepovratna.

Kljub resnosti bolezni pa sodobna medicina omogoča uspešno obvladovanje glavkoma – a le, če je pravočasno odkrit in če bolnik dosledno sledi predpisanemu zdravljenju.

»Prej ko postavimo diagnozo glavkom, več vida lahko ohranimo in znižamo tveganje za slepoto,« poudarja prof. dr. Cvenkel.

Preberite tudi prispevek: Varujmo svoje oči!