Glavkom ali zelena mrena je skupina bolezni, katere skupna značilnost je napredujoča okvara vidnega živca, zaradi postopnega propada živčnih vlaken. Največja nevarnost bolezni je njena prikritost, saj pri najpogostejši obliki glavkoma, primarnem glavkomu odprtega zakotja, bolniki navadno nimajo težav. Najprej je prizadet periferni del vida, centralni del vida ostaja ohranjen najdlje, zato izgubo vida opazijo pozno, prepozno. Izguba živčnih vlaken je namreč nepovratna in tako tudi vidna funkcija. Najpomemebnejši dejavnik za nastanek bolezni je povišan očesni tlak, katerega zgornja meja je pri  posameznikih različna. Lahko nastane tudi pri nižjih, normalnih vrednostih tlaka.

Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu. Ker bolezen poteka brez večjih tezav, 50% zbolelih v razvitem svetu ne ve, da ima glavkom.

Najpogostejša oblika glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja, ki je bolezen starejših ljudi, največkrat se pojavi po 40. letu starosti, ko je pogostnost 0.2%, po 70. letu pa naraste na 5 do 10%. Oslepi vsaj 5 od 100 obolelih. Pomembna je dedna obremenjenost. Sedaj vemo, da k bolezni prispevajo tudi nekatere srčno zilne bolezni, ki povzročajo slabšo prekrvavitev vidnega živca.

Sekundarni glavkom je posledica drugih očesnih  ali sistemskih bolezni, na primer sladkorne bolezni.

Glavkom zaprtega zakotja, lahko poteka burneje, z bolečinami, rdečimi očmi, s poslabšanjem vida, mavričnimi krogi okrog izvora svetlobe. Lahko je prisoten glavobol, bolnika sili na bruhanje ali bruha.

V očesni ambulanti zdravnik določi vidno ostrino, opravi temeljit pregled očesa pod mikroskopom, aplanacijsko izmeri očesni tlak, izmeri debelino roženice, oceni izgled izstopišča vidnega živca. Bolnik opravi preiskavo vidnega polja, kjer ovrednotimo izpad vidne funkcije zaradi odmrtja živcnih vlaken.. Glede na dobljene rezultate ocenimo ali so oči zdrave, ali gre pri bolniku za glavkom, ali samo za povišan očesni tlak. Tako se odločimo ali je potrebno začeti z zdravljenjem.

Pomembno je, da so ljudje, ko pridejo po prva očala za branje, temeljito pregledani. Vsi ljudje po 40 letu, bi morali biti temeljito pogledani, zlasti bolj ogroženi, to je tisti z dioptrijo višjo od minus štiri in tisti, ki imajo glavkom v družini, pa  bi morali preglede ponavljati vsaj enkrat na dve leti.

Cilj zdravljenja glavkoma je ohraniti bolnikovo vidno funkcijo in s tem kakovost življenja. Primarno zdravljenje glavkoma je usmerjeno v znižanje očesnega tlaka, s čimer ustavimo ali zelo upočasnimo odmrtje živčnih vlaken. Na voljo so tri oblike zdravljenja: konzervativno z zdravili, ponavadi v obliki kapljic za oči. Pri nekaterih vrstah glavkoma in pri nekaterih bolnikih uporabljamo lasersko zdravljenje, kadar pa našteto ni dovolj učinkovito se odločimo za kirurški poseg

Najpogosteje zdravimo s kapljicami, ki bodisi zmanjšo nastajanje tekočine v očesu ali povečajo odtekanje tekočine iz očesa. Pogosto je potrebno uporabiti kombinacijo več vrst kapljic, da dosežemo želeno znižanje očesnega tlaka. Praviloma jih bolniki jemljejo enkrat ali dvakrat na dan. Večina očesnih kapljic, ki so pri nas trenutno na tržišču vsebuje konzervans, ki sicer uspešno uniči mikroorganizme, vendar nekoliko poškoduje očesno površino, kar bolniki pogosto občutijo kot dražeč občutek v očeh. Letos prihajajo k nam zdravila, ki smo jih že do zdaj uspešno uporabljali, vendar v novi sestavi. Namesto dosedanjega konzervansa uporabljajo sedaj Polyquad, ki je že preizkušen konzervans v drugih zdravilih in uspešno uniči mikroorganizme, a je bolj prijazen do očesne površine in ne povzroča draženja oči. Pomembno pa je, da zdravilo v novi sestavi enako učinkovito zniža očesni tlak.

Naj torej še enkrat poudarim, da je glavkom dolgo asimptomatski in kako pomembno je, da bolniki pridejo na pregled dovolj zgodaj, saj lahko le z zgodnjim odkritjem in zdravljenjem bolezni preprečimo slabšanje vida, ki v svojem poteku lahko vodi do slepote.

Alenka Šket Kontestabile

dr.med., spec. Oftalmologije, FEBO

April, 2011