Iščite po prispevkih
Avtorica: Maja Korošak
Zastoj v rasti pomeni, da je nekdo zrasel manj, kot bi lahko, torej manj, kot je pričakovano. Za otroke vseh starosti so že desetletja izdelane krivulje rasti in tako se lahko v obdobju rasti oceni, ali je otrok primerno velik, premajhen ali celo prevelik.
Zastoj v rasti plodu ugotavljajo z ultrazvokom. Do tega lahko pride iz različnih vzrokov: pri plodu, posteljici ali nosečnici. Po besedah asist. mag. Roberta Pogorevca, dr. med., s Klinike za pediatrijo, UKC Maribor, zahiranost novorojenčkov delimo na dve obliki, torej na simetrično in asimetrično zahiranost.
»Pri simetrični zahiranosti ima otrok enako zavrte rast v dolžino, obseg glave in pridobivanje telesne teže. Običajno je vzrok določena oblika kromosomskih obolenj ali pa tudi v maternici pridobljene okužbe. Otrok bo majhen skozi vse otroštvo, velikokrat bo kasneje v rasti dohitel vrstnike, lahko pa je tudi kandidat za zdravljenje z rastnim hormonom.«
Pri asimetrični obliki je rast glave dokaj ohranjena, ostali deli pa so manjši. Kateri so vzroki? »Do tega pride zaradi manjšega prenosa kisika do ploda, ki se nato adaptira, tako da kri oksigenira vitalne organe, kot so možgani, srčna mišica in nadledvičnica, manj pa je dovoda hranil in kisika do ledvic, črevesja, jeter, okončin, podkožja. Zakaj pride do manjšega prenosa krvi? »Vzroki so lahko v tem, da je posteljica premajhna ali je njena lega nepravilna, infarkti v posteljici, pomemben vzrok pa je lahko tudi kajenje nosečnice. Vzroki so lahko tudi genetski.«
Najpogostejša bolezen, ki se pojavi samo v nosečnosti (pri petih odstotkih nosečnic) in pri kateri lahko pride do zastoja v rasti plodu, je preklampsija. To je bolezen, ki se kaže s povišanim krvnim tlakom in beljakovinami v urinu pri nosečnici. Nastane zaradi ne povsem pojasnjene motnje v ugnezdenju posteljice.
Tudi pri nosečnicah s kroničnimi boleznimi, ki prizadenejo njihov srčno–žilni sistem (npr. sladkorna bolezen, visok krvni tlak, avtoimune bolezni ipd.), so zastoji v rasti plodu pogostejši. Včasih je nasprotno: bolezni nosečnice odkrijejo šele potem, ko so opazili, da plod zaostaja v rasti (takšna je na primer nagnjenost k trombozam).
Nizka rast se nato nadaljuje tudi z rojstvom. Dr. Pogorevc: »Zlasti če je to prezgodnje, saj imajo prezgodaj rojeni otroci težave, ki jih prinesejo nezreli organi. Ti ob rojstvu morajo prevzeti svojo vlogo. Na primer popolnoma nezrela pljuča morajo vseeno ostalemu telesu zagotoviti dovolj kisika za preživetje. V resnici pa bi takšna pljuča potrebovala samo mir in razvijanje. Nedonošenčki imajo tudi nezrelo črevesje in želodček, torej celotno prebavno pot. Prisotna je tudi krhkost žil po vseh organih, posebej pa še v razvijajočih se možganih, ti žal velikokrat tudi zakrvavijo. Pri nedonošenčkih se lahko pojavljajo tudi številna bakterijska in nebakterijska vnetja, saj imajo slabši imunski sistem in zelo tanko kožo, ki je večkrat prebodena ter predstavlja vstopno mesto za bakterije.«
Preberite tudi prispevek: Mali borci – ABCzdravja.si
Največ otrok nizke višine ima pravzaprav normalno obliko nizke rasti. To so otroci staršev, ki imajo nizko telesno rast. Pri teh otrocih je kostna starost enaka njihovi kronološki starosti.
Zgodi se, da otrok sledi svojemu vzorcu rasti (torej se drži svoje krivulje rasti), nato pa so naenkrat njegovi prirastki nižji. »Če otrok ni bil bolan ali ni bil operiran, v teh primerih posumimo na skrito bolezen.«
Druga oblika nebolezenske nizke rasti pri otroku je konstitucijska. »Tak otrok je pozneje, v odrasli dobi, običajno dovolj velik. Prav tako je velik in težak ob rojstvu, v starosti od treh do šestih mesecev pa prične nekoliko zaostajati v letnih prirastkih v višino. Med tretjim in četrtim letom starosti se njegova rast uravna. Pri teh otrocih ugotavljamo manjšo kostno starost, kot je njihova kronološka starost in tudi dalj časa rastejo kot vrstniki,« razlaga dr. Pogorevc.
Otroci, ki so bili v maternici majhni za svojo gestacijsko starost, pa svoje vrstnike običajno prično dohitevati v drugem letu starosti. To dohitevanje je nekoliko kasneje pri tistih, ki so ob tem, da so majhni za gestacijsko starost, rojeni tudi prezgodaj, vendar običajno dosežejo višino glede na svoje družinske člane.
Bolezenski vzroki za nizko rast pa so vsa obolenja, pri katerih telo porabi ogromno energije za svoje lastno delovanje. Dr. Robert Pogorevc: »To je stanje, ko otroci iz bolezenskih vzrokov ne morejo zaužiti dovolj hrane ali pa te hrane ne prebavijo. Rast je lahko zavrta tudi zaradi terapije, kot je radiacijska, ki ima stalen učinek, ali pa kemoterapije, ki ima lahko prehoden učinek, lahko pa je dolgotrajen glede na dolgotrajnost terapije. Vzrok je lahko tudi zdravljenje z glukokortikoidi, prav tako tudi stimulanti, ki se uporabljajo za zdravljenje motnje pozornosti.«
Otroci, ki so majhni zaradi gastrointestinalnih obolenj, so običajno bolj zavrti v telesni teži kot v višini, torej so pravzaprav zelo suhi v primerjavi s tistimi, ki so majhni zaradi endokrinih obolenj, a imajo običajno telesno težo.
Otroci z revmatološkimi obolenji so majhni zaradi protivnetnih citokinov, ki so povezani z aktivnostjo obolenja in tudi zaradi višjih doz glukokortikoidov pri zdravljenju. Pri kroničnih ledvičnih obolenjih nižjo rast povzročajo motnje v metabolizmu rastnega hormona in njegovega glavnega mediatorja, inzulinu podobnega rastnega faktorja. Ostali dejavniki, ki zavirajo rast pri kroničnih ledvičnih bolnikih, so po besedah našega sogovornika tudi slaba prehranjenost zaradi potrebne diete, anoreksija ob kronični bolezni, anemiji, izgubljanju kalcija in fosforja, stanju acidoze telesa … »Ti otroci so kandidati za terapijo z rastnim hormonom, dokler ne dobijo doniranih ledvic, nekateri pa prejmejo rastni hormon tudi po transplantaciji ledvic.«
Vzroki za nizko rast so lahko tudi pljučna, srčna in imunološka obolenja. Dr. Pogorevc opozarja tudi na pomanjkanje vitamina D in kakršno koli obolenje, povezano s slabšim delovanjem vitamina D, ki lahko povzroči rahitis. Ob tem pa še na endokrina obolenja, na primer Cushingovo bolezen, ali pa hipotiroidizem ščitnice. Na nizko rast pa seveda lahko vplivajo tudi različna genetska obolenja.
»Pomanjkanje rastnega hormona je običajno zaradi slabšega delovanja hipofize, ki rastni hormon sprošča. Vsi ti otroci, ki nato prejmejo rastni hormon, imajo velik pospešek v rasti. Pri otrocih, pri katerih pomanjkanje rastnega hormona povzroča tumor in ta tumor odstranimo, občasno ugotavljamo kar zavidljive prirastke v telesni višini, ne da bi rastni hormon sploh dodajali. V redkih primerih pa imajo otroci z nizko rastjo mutacijo receptorja za rastni hormon,« še doda dr. Robert Pogorevc.
Preberite tudi prispevek: Hormoni so izvir mladosti – ABCzdravja.si
Normalna višina dečkov:
– ob rojstvu: 46,4–54,4 cm,
– 1 mesec: 50,4–59,6 cm,
– 3 mesece: 56,7–65,4 cm,
– 6 mesecev: 63,4–72,3 cm,
– 9 mesecev: 68,0–77,1 cm,
– 12 mesecev: 71,7–81,2 cm,
– 18 mesecev: 77,5–88,1 cm,
– 24 mesecev: 82,3–93,8 cm.
Normalna višina deklic:
– ob rojstvu: 45,4–52,9 cm,
– 1 mesec: 49,2–56,9 cm,
– 3 mesece: 55,4–63,4 cm,
– 6 mesecev: 64,8–70,2 cm,
– 9 mesecev: 66,1–75,0 cm,
– 12 mesecev: 69,8–79,1 cm,
– 18 mesecev: 76,0–86,1 cm,
– 24 mesecev: 81,3–92,0 cm.