Vsaka bodoča mamica si želi zdrave, lepe nosečnosti, poroda brez komplikacij in zdravega otročka. S tem ciljem večina poskrbi za zdrav način življenja med nosečnostjo, obiskuje priprave na porod, spiše porodni načrt in si priskrbi doulo ali celo strokovnjaka za medicinsko hipnozo. Slovenske porodnišnice dandanes nudijo bodočim mamicam zelo različne vrste porodov, prav vse pa opažajo trend naraščanja zanimanja za naravni porod. Pogosto naletijo na nenavadne, tudi neuresničljive želje porodnic.

Avtorica: Vesna Mlakar

»Kar se tiče nosečnosti, ki ni rizična, bi moral biti porod tak, kot si ga želi ženska. Pa naj je to v bolnišnici, babiški hiši ali doma, naj bo lajšan s protibolečinskimi sredstvi ali pa čisto naraven; v vodi ali na suhem, naj bo prisotna doula ali kdo drug, ki mu porodnica zaupa. V Sloveniji bi se morala zakonsko urediti tudi možnost poroda na domu, kjer bi bila prisotna izurjena babica, ki bi znala prepoznati, kdaj porodnica potrebuje pomoč v bolnišnici. Svetovna zdravstvena organizacija trdi, da je za večino porodnic najprimernejše okolje za porod dom. Žal si moramo Slovenke za tak način poroda še vedno najemati babico iz tujine. Kot ambasadorka zdravja se zavzemam za to, da bi tudi v Sloveniji ženske imele možnost izbrati porod po svoji meri,« nam zaupa Alenka Vindiš, nekdanja slovenska misica, mamica dveh otrok, diplomirana vzgojiteljica z waldorfsko specializacijo in blogerka.

»Skušamo se približati željam nosečnic«

Zgodovina rojevanja je stara toliko kot človeštvo. Od časov, ko so ženske rojevale kar na polju ali doma, do rojevanja na porodnem stolu okoli leta 1500 pa do rojevanja v sodobnih bolnišnicah v različnih položajih. V slovenskih porodnišnicah zatrjujejo, da se skušajo približati željam nosečnic kolikor je le mogoče. »V Bolnišnici Postojna omogočamo naravne porode z iztisom ploda na hrbtu ali na boku, porod na pručki, porod v vodi ali babiški porod. To je porod, ki poteka v babiški hiši in je namenjen izključno zdravim nosečnicam, ki si želijo popolnoma naraven porod. Najpogosteje se nosečnice odločajo za lajšanje porodne bolečine z epiduralno analgezijo, to je v kar 40 odstotkih porodov. Sicer pa v zadnjem času zaznavamo trend po čim bolj naravnih porodih, s čim manj medicinskih intervencij ali brez njih. Temu trendu se poskušamo približati tudi mi. Ob tem seveda naletimo na različne želje nosečnic: prisotnost dodatne osebe pri porodu poleg partnerja, običajno doule, zatemnjenost ali svetlost porodne sobe, izbrana glasba, izbrana babica in zdravnik, odklanjanje zdravil ali posegov in drugo. S pogovorom in razlago se skušamo približati željam nosečnic, držimo pa se seveda smernic strokovnega dela,« je povedala Petra Bavčar, dr. med., spec. gin. in por., iz Bolnišnice Postojna.

Kdo je doula in kakšen naj bo porodni načrt?

Doula je ženska, ki z ljubečo naklonjenostjo poskrbi za nosečo mamo, pomaga njej in njenemu partnerju ter ju pripravi na porod. Skupaj z njima naredi porodni načrt, ponudi stalno podporo med celotnim porodom, pomaga pri porodu in poskrbi za ustrezno sproščanje. »Porodni načrt je pravzaprav drugo ime za pričakovanja in želje, ki jih ima nosečnica za svoj porod. Iz tega sledi, da naj bi nosečnica najprej dobro premislila o tem, kakšen porod si zase in za svojega otroka želi, šele nato naj si te želje začne tudi zapisovati v pisni obliki. Naj poudarim, da so želje mnogokrat različne od osebnih zmožnosti in predvsem realnosti porodnih politik posameznih porodnišnic. Zato je pomembno prevzeti odgovornost za svoj porod tako, da se nosečnica nanj čim bolje pripravi,« svetuje doula Simone Kindermann iz Ljubljane. Priprava na porod naj bi zajemala branje kakšne kakovostne knjige o porodu in predvsem čustvenem obvladovanju porodnega procesa. »Vsekakor je smiselno, da nosečnica čim manj bere forume in bloge, saj so porodne zgodbe na teh krajih subjektivne in brez epiloga ter nastajajo iz osebnih potreb mamic, da podelijo svojo porodno izkušnjo. A ta subjektivni pogled pogosto nima razlage, nosečnice pa, predvsem prvorodke, jih prebirajo in se z njimi istovetijo, kar pa ni dobro za njihovo pričakovanje poroda, ki je pred njimi,« še posvari izkušena doula. Poudari še, da je priprava na porod z vsemi osvojenimi informacijami predvsem psihološki proces, ki potrebuje svoj čas, da se usidra in je dovolj trden, da zmore intenziteto poroda.

Na naravni porod se je treba pripraviti

»O naravnem porodu lahko rečem, da je najboljša možna izbira tako za nosečnico kot za otroka, a nanj se je treba ustrezno pripraviti. Naravni porod brez umetnih spodbujevalcev in analgetikov zahteva nosečničino sodelovanje s svojim telesom, tega pa se je treba naučiti. Sčasoma se je namreč izgubilo zaupanje v zmožnosti našega telesa in potrebujemo temeljito razlago, kaj poganja porod, kako ga krepimo same, zakaj popadek, kaj boli, smisel bolečine in tako dalje. Nepripravljenost na intenziteto porodnega dogajanja privede v nerealne želje in pričakovanja, neustrezne porodne načrte in posledično spremembe tega načrta. Možne so komplikacije porodnega procesa in marsikaj drugega,« realno ugotavlja doula Simone Kindermann.

Pogumne na začetku, realne na koncu

»V Bolnišnici Jesenice opažamo, da je vse več povpraševanja po naravnem porodu. Nosečnice si predvsem želijo, da bi se porod začel spontano in imajo v porodnem načrtu zapisano, da ne želijo protibolečinskih sredstev. Žal pa se precej pogosto dogaja, da zastavljenih ciljev niso sposobne speljati do konca. Ne vem, zakaj, ampak prav ženske, ki so trdno odločene, da želijo čim bolj naravni porod, si med samim procesom premislijo in prosijo za epiduralno analgezijo, umetne popadke ali sredstvo proti bolečinam,« pojasni Alenka Pirih, dr. med., iz Bolnišnice Jesenice in doda, da se približno 20 % vseh porodnic odloči za epiduralno analgezijo, okoli 5 % pa jih spremljajo doule. »V Bolnišnici Jesenice skušamo prisluhniti željam porodnice. Največ jih po lastnih željah rodi na boku, nekatere kleče oziroma na vseh štirih, rojevajo lahko na pručki, ob glasbi, stojijo ob letveniku ali postelji, v začetnih fazah poroda so lahko tudi na žogi. Poroda v vodi še nimamo, hipnoza pa je možna v primeru, če porodnica pripelje s seboj nekoga, ki ji pomaga na ta način,« razloži Alenka Pirih.

Nenavadne in nerealne želje porodnic

Pojavljajo se tudi nenavadne želje porodnic, ki včasih niso izvedljive. »V porodnem načrtu recimo zapišejo, da bi želele, da se otroka, če pride do zapletov, oživlja na prsih. Najbrž si ne predstavljajo, kako poteka oživljanje otroka. To je resen zaplet in tega ne moremo početi na prsih porodnice. Precej nenavadna je tudi želja, da porod spremlja starejši otrok porodnice. Morda starši na to gledajo, kot da gre za neke vrste družinski dogodek, ki ga želijo doživeti skupaj, ne razmislijo pa o tem, da je lahko tak dogodek za otroka tudi svojevrstna travma. To bi vsekakor znali najbolje utemeljiti pedopsihiatri,« pove Alenka Pirih in našteje še nekaj primerov, v katerih je treba slediti zdravniku in ne lastnim željam. »Neodgovorno je, če porodnica ne želi snemanja plodovih srčnih utripov in popadkov, to je CTG-ja, še posebno če gre za rizični porod. Neodgovorna je tudi zahteva oziroma želja, da porodnica ne bi vzela antibiotika. Če gre vse v redu, vse to ni potrebno, včasih pa so intervencije nujne. Na primer pri dolgotrajnem razpoku mehurja ali okužbi s streptokokom. Najbolj razumen pristop k porodu je, da se porodnica prepusti osebju in mu zaupa. Vsi smo zadovoljni in veseli, če gre porod po naravni poti, če pa se pojavi potreba po indukciji poroda, antibiotiku, zaključku poroda z vakuumom ali je potreben carski rez, so to odločitve za stroko in niso več stvar želja porodnice.«