Iščite po prispevkih
Avtorica: Katja Štucin
Ko govorimo o naravnem porodu, mislimo na vaginalni porod. Carski rez je oblika operativnega dokončanja nosečnosti zaradi in izključno medicinskih indikacij. Poseg opravimo le tedaj, ko ocenimo, da vaginalni porod oz. poskus le-tega, predstavlja nevarnost oz. povečano tveganje tako za zdravje otroka kot tudi zdravje matere.
O prednostih in slabostih vaginalnega poroda težko govorimo, saj je to edina oblika naravnega rojevanja. Pri vaginalnem porodu je s spontanim začetkom, zdravo nosečnico, normalno potekajočo nosečnostjo in zdravim plodom verjetnost pričakovanih zapletov majhna. Vaginalni porod spremlja bolečina ob popadkih, ki pa jo lahko danes uspešno blažimo s pomočjo moderne medicine. Med tako imenovane »slabosti« bi lahko šteli tudi poškodbe mehke porodne poti s posledicami in nepredvidljivost samega poteka poroda.
Carski rez je način poroda, ko se plod izvleče skozi kirurški rez čez trebušno steno in steno maternice v splošni ali regionalni anesteziji. Iz tega sledi, da mora imeti pacientka ustrezno pred- in pooperativno oskrbo, saj je poseg v smislu travme pacientke kirurško obsežen. Kot vsak kirurški poseg prinaša tveganje, tako za medoperativne kot tudi postoperativne zaplete, kot so npr. večja izguba krvi, okužba, itd. Kljub napredku moderne medicine ne moremo izključiti vseh nevarnosti, ki jih carski rez prinaša, tako za otroka kot tudi nosečnico. Poleg omenjenih zapletov prinaša carski rez tudi povečano verjetnost resnih zapletov v vsaki naslednji nosečnosti.
Potencialno nevarne posledice so povečano število predležečih in vraščenih posteljic, raztrganine maternice, itd. Tveganje za pojav omenjenih nevarnosti po vaginalnem porodu ni povečano. O prednostih carskega reza pravzaprav ne moremo govoriti, ker sam carski rez ni oblika naravnega poroda in ga kot takega ne moremo enačiti z naravnim porodom. Statistike pa kažejo, da je obolevnost in umrljivost po carskem rezu višja kot pri vaginalnem porodu.
Verjetno je za pacientko carski rez lažja oblika poroda, saj pri njem ženska pravzaprav aktivno ne sodeluje in nima popadkov. Vendar po carskem rezu ženska bistveno dlje okreva in potrebuje kar nekaj časa, da se povrne v telesno kondicijo, ki jo je imela pred carskim rezom.
Carski rez se v Sloveniji opravi samo in izključno ob medicinski indikaciji. Carski rez samo na željo porodnice se v slovenskih porodnišnicah ne izvaja. Iz tega tudi sledi, da je odločitev o carskem rezu v rokah porodničarja oz. medicinske stroke. Obstajajo okoliščine, v katerih je carski rez edini varni način poroda za mater in/ali otroka. To so tako imenovane absolutne indikacije. Poleg teh poznamo še tako imenovane relativne indikacije, ko se porodničar glede na dane okoliščine v sodelovanju z nosečnico odloči bodisi za naravni vaginalni porod oz. carski rez. Eden od takih primerov je stanje po predhodnem carskem rezu.
Po mnenju stroke je vodenje naravnega vaginalnega poroda po predhodnem carskem rezu povsem varen način porajanja. Je pa res, da je v svetu v vzponu trend ponovitve carskega reza brez poskusa vaginalnega poroda. Prav zato delež carskih rezov v razvitem svetu v zadnjem času naglo narašča. Pri nas je delež carskih rezov v zadnjem času narasel na 20 odstotkov vseh porodov. V nekaterih evropskih državah pa dosegajo tudi več kot dvakrat višji odstotek carskih rezov.
Carski rez je nujen, če je treba rešiti ali mater ali otroka. Glede na raznovrstne diagnoze se v nekaterih primerih že vnaprej določi tovrstni način poroda, temu rečemo elektivni carski rez. V nasprotju s tem pa poznamo tudi nujni carski rez, katerega se sicer ne more predvideti vnaprej. Stopnje nujnosti glede na stopnjo indikacije so različne, od zelo do manj nujnih. Za primer lahko izpostavimo denimo porod trojčkov, v tem primeru že vnaprej vemo, v primeru da utrip med porodom hitro pade, pa je to nujni carski rez. Absolutni vzroki so lahko številni, med njimi je predhodna večja operacija na maternici, aktivna oblika genitalnega herpesa, nizko ležeča posteljica ali prečna lega otroka, itd.
Med samim porodom se lahko zgodi, da zaradi prenehanja širjenja materničnega vratu otrok ne napreduje skozi porodni kanal. V primeru, da je stimulacija krčenja maternice neuspešna in frekvenca bitja otrokovega srca postaja nepravilna, se odločimo za carski rez. Prav tako je carski rez nujen, če pride do stiska popkovine, tako da do otroka ne pride dovolj kisika. Otrok pa je lahko ogrožen tudi, če obstajajo znaki odvajanja posteljice od maternične stene. Med relativne vzroke spada še mnogoplodna nosečnost, dolgotrajen porod, medenična vstava, itd.
Po vaginalnem porodu brez posebnih zapletov je mati nekoliko utrujena, vendar kaj kmalu ponovno pridobi svoje moči. Pri carskem rezu, ki je operativni poseg, pa okrevanje običajno traja dlje časa. Po carskem rezu mati dan ali dva preživi na intenzivni negi oz. pod nenehnim nadzorom zdravniškega osebja, po največ sedmih dneh se odstranijo šivi, če je to potrebno, rana pa se v najboljšem primeru, ko ne pride do nobenih zapletov, zaceli v približno šestih tednih. Bolečina je sicer lahko prisotna nekaj časa, tako da matere dobivajo določene odmerke analgetikov.
Iz naših izkušenj ne moremo potrditi domneve, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, več težav po rojstvu. V literaturi omenjajo predvsem večji delež dihalne stiske pri otrocih, rojenih s carskim rezom. Pravi naslov za tovrstna vprašanja pa so neonatologi in pediatri, ki te otroke spremljajo po porodu.