Prehranjevalne navade današnjih družin se spreminjajo – manj časa za pripravo hrane, več hitre hrane in izgubljanje kulture prehranjevanja za mizo. Preberite, kako to vpliva na otroke in kaj lahko storimo za boljšo prehransko vzgojo.

Družine se dandanes prehranjujejo drugače kot pred desetletji

Časa za pripravo hrane je pogosto manj, kar vpliva na način prehranjevanja in obroke, ki se znajdejo na družinski mizi. Vse pogosteje si privoščimo hitro hrano, največkrat kar v stoje, s čimer se izgublja kultura prehranjevanja za mizo, pa tudi sicer otroci prej pridejo v stik z mastnimi živili, kot sta ocvrti krompirček ali ocvrto meso. Zelenjava in živila s praviloma manj okusa pa se z njimi le s težavo kosajo.

Spremembe prehranjevalnih navad skozi čas

Tako kot drugi segmenti življenja so se skozi desetletja spremenile tudi naše prehranjevalne navade. Tudi v smislu obnašanja za mizo, torej bontona pri jedi. Kot pojasnjuje Bojana Košnik Čuk, mednarodno priznana strokovnjakinja za kulturo vedenja ter poslovni in diplomatski protokol, so pravila kulture pitja in prehranjevanja za mizo pokazatelj, iz kakšnega testa je posameznik, v širšem pa tudi družbenega stanja.

Vedenje za mizo odraža kulturo

Odnos do hrane skozi desetletja

Če je po drugi svetovni vojni odnos do hrane narekovala huda lakota, ki je našim babicam in prababicam prinesla potrebo po tem, da je treba pojesti vse, se je z današnjim (pre)obiljem hrane ta odnos pošteno spremenil. Dandanes vas tako nihče več ne more prisiliti, da nekaj pojeste ali spijete, če tega ne želite. Ob tem spomni tudi na pravila bontona v šestdesetih in sedemdesetih letih minulega stoletja, ko je bilo vljudno, da je prava dama v skodelici pustila še nekaj kave ali pa majhno količino hrane na krožniku, vse iz vljudnosti. Torej desetletja po vojni, ko se je standard izboljšal, se je izražal tudi s tem, da si nekaj pustil na krožniku, češ da se ne zdiš preveč požrešen.

Telefone za mizo odložimo

Danes v naš bonton za mizo vse bolj agresivno vdirajo mobilne naprave, bodisi s starši, ki se med obrokom oglašajo na telefon, ali z otroki, ki med hranjenjem konzumirajo tudi vsebine na telefonu oz. risanke.

Pomembnost odlaganja telefonov med obroki

Kot pove sogovornica, v družinah, kjer veljata pravilna vzgoja in pristop, telefoni nimajo za mizo kaj početi: »Tukaj se v resnici ni kaj dosti spremenilo, če je le vzgojni pristop zdrav. V kulturi prehranjevanja za mizo še vedno velja, da ko sedemo za mizo, pustimo mobilne naprave pri miru. Skupni obrok je čas za druženje, za pogovor, za izmenjavo informacij. Takrat torej vsi družinski člani odložimo telefone, prav tako je v tem času ugasnjena televizija.

Veliko predavam v osnovnih šolah in vidim, da se mladi teh pravil za mizo dobro zavedajo. Vedo, da to ni prav. Ni prav, da manko naše volje in pripravljenosti za ukvarjanje z otrokom nadomestimo s tablico, to ne gre. V smislu kulture vedenja za mizo je prehranjevanje čas za pogovor in hrano. Nič ni narobe, če pred obrokom poslikamo, kaj bomo jedli, ampak potem odložimo telefon. Nekje namreč obstaja meja. Na to opozarjajo tudi zdravniki, češ, če preveč časa preživimo na napravah, se slabše razvije del možganov, odgovoren za komunikacijo. Zaradi tega imajo dandanes številni mladi težave s pogovorom, z besednim izražanjem in v smislu kulture vedenja je te komunikacije škoda. Zato je še toliko bolj pomembno, da telefonov za mizo ne uporabljamo. Izkoristimo ta čas, da si povemo, kaj se je čez dan dogajalo, da se informiramo o tem, kaj so počeli drugi itd.«

Otroci in kultura prehranjevanja

»Če so otroci deležni ustreznih navodil s strani staršev, nimajo za mizo nikakršnih težav« Kot opaža sama, otroci vseh starosti, če le imajo ustrezno znanje in vzgojo, za mizo nimajo težav. Ko jih tako izobražuje o uporabi pribora za mizo, pa o neprimernosti cmokanja ali lizanja noža, so otroci za tovrstne tematike zelo dojemljivi in navdušeni. Pridobljeno znanje pa radi prenašajo tudi domov.

»Nekateri se jezijo, češ, kako nevzgojena je mladina. Ja, kdo jo pa vzgaja, se vprašam?! Morda si kot starš sprva deležen kakšnega odpora, a zaupajte mi, otroci vam bodo kasneje za to znanje vsekakor hvaležni. Če so deležni ustreznih navodil s strani staršev, nimajo za mizo nikakršnih težav. Medtem ko se manko hitro pozna. Včasih gledam ljudi na zmenkih – sedijo za mizo, vsak na svojem telefonu,« opozori Bojana Košnik Čuk in doda, da otroke lahko že v zgodnjih letih vpletemo tudi v pripravo jedi in jedilne mize. Čim prej, tem bolje. Najprej z zgledom in načinom, saj jim ta vzorec kmalu zleze pod kožo in postane edini vzorec, ki ga poznajo. Prav zato je zgled v družini še kako pomemben.

Higiena rok in uporaba pribora

Tudi pri higieni rok bodimo dosledni, sploh glede na to, da v 21. stoletju milo in voda nista več nedostopna. Kot pojasni sogovornica, še vedno prevečkrat opaža, da higiena rok zataji, kar je v dobi, ko se pogosto zaradi vrste prehrane (hitra hrana itd.) prehranjujemo tudi izključno z rokami, sploh neodgovorno.

Opaža, da mnogi tudi ne znajo pravilno uporabljati pribora: »Delež tistih, ki ne znajo pravilno uporabljati pribora, je visok. Velikokrat je težava lizanje noža, pa nepravilno obrnjeno rezilo ali nespoštovanje pravila, da uporabimo toliko pribora, kot nam ga je dano na razpolago. Tudi zobotrebci so še vedno težava.

Še vedno prepogosto pozabljamo na pravilo, da s penino ne trkamo. Penina je pijača prestiža, vino kraljev, kar pomeni, da jo pijemo ob svečanih priložnostih, medtem ko s trkanjem po kozarcih tok mehurčkov prekinemo in izničimo delo proizvajalca ter ji odvzamemo vso čarobnost.«

Hiter življenjski slog spreminja prehranjevalne navade ljudi

Prehrana otroka v predšolskem obdobju pomembno vpliva na njegovo zdravje, saj gre za čas, ko se hranila v živilih uporabijo za gradnjo kosti in mišic, pa tudi za razvoj možganov. Otrok hitro prevzame prehranjevalne navade celotne družine, njegove izkušnje s prehrano v tem obdobju pa pomembno vplivajo na njegove prehranjevalne navade v odrasli dobi. Hiter življenjski slog dandanes posega tudi v prehranjevalne navade otrok. V povprečju ti večji del dneva preživijo v vrtcih, kjer jedilnik usmerjajo organizatorji prehrane, okolje vrtca pa spodbuja zdravo prehranjevanje in privzgaja ustrezno kulturo prehranjevanja. Predšolsko obdobje je namreč namenjeno spoznavanju otrok z različnimi okusi, kar vpliva na povečano pestrost prehranske izbire tekom življenja. A razlike med tem, kaj se znajde na domači mizi in kaj otroci jedo v vrtcu, verjetno še nikoli niso bile tako velike.

Raznolik jedilnik doma – ključ do zdravih in ješčih otrok

»Starši, ki otrokom ponudijo raznovrstna živila in doma prakticirajo pester jedilnik z domačimi jedmi, imajo praviloma otroke, ki so bolj ješči, tudi bolj zdravi. Nekateri starši pa otroku določenih živil niti ne ponudijo, ker bi ta zahtevala več napora pri pripravi in ti otroci raznoliko prehrano praviloma bolj zavračajo in so bistveno manj ješči. Kot posledica postane otrokov jedilnik vse bolj enoličen, zato imamo v vrtcih precej zahtevno nalogo, da te otroke motiviramo in spodbujamo, da poskusijo še druga živila.

Otroci se doma prehranjujejo drugače kot v vrtcu, družine pa med vikendom vse prepogosto posegajo po hitri hrani, ki jo pojejo v stoje z rokami. Posegajo po hrani, pri kateri se otrok niti ne umiri in nima možnosti razviti kulture prehranjevanja pri mizi,« pojasni Janja Bogataj, ravnateljica Vrtca Škofja Loka.

Številni starši otrokom že kmalu po tem, ko na svet pokukajo prvi zobki, ponudijo ocvrti krompirček, ocvrto meso itd. Maščoba v živilih le tem daje prav poseben okus, na katerega je otrok dovzeten, posledično pa mu živila z manj aditivi in manj soli ter maščobe – recimo zelenjava – postanejo manj zanimiva.

Preberite tudi prispevek: Kakšna naj bo prehrana doječe mamice?

Debelost, bolezen sodobnega časa

»Opažam, da so že otroci, ko pridejo na svet, precej težji kot nekoč. Že to se mi zdi pomenljiv podatek. Pri predšolskih otrocih pa opažamo, da se nekateri po daljši odsotnosti vrnejo v vrtec bolj okrogli in imajo praviloma več težav z gibanjem. Ne zanima jih več igra z žogo in tekanje naokrog. Pogosto starši tudi naročijo, da otroku ponudimo obilnejše obroke, češ da je otrok v vrtcu lačen, pa jim pojasnimo, da je hrane v vrtcu več kot dovolj. Na neki način porcije tudi reguliramo tako, da otrokom, ki so bolj ješči, najprej ponudimo manjšo količino hrane, da dobijo primerno količino, ko pridejo po dodatek, sicer bi jih preprosto prenasitili. Ti otroci imajo namreč ves čas občutek, da so lačni in morajo več jesti,« pove Janja Bogataj, ravnateljica loških vrtcev.

Prehranjevalne navade otrok danes

Pred časom so vzgojiteljice med otroki naredile tudi krajšo raziskavo o tem, kako se otroci prehranjujejo doma. Med odgovori o tem, kaj najpogosteje jedo doma, prevladujejo živila, kot so riž, testenine, meso …

Pogosto se med odgovori otrok znajde tudi juha, a medtem ko jo starši v nekaterih primerih skuhajo doma, otroci pogosto navajajo tudi, da starši posegajo po juhah iz vrečke. Enako je tudi pri omakah za meso in testeninah, ki so pogosto kupljene že vnaprej pripravljene. Eden izmed otrok je omenil, da za kosilo uživajo tudi bolj preproste jedi, recimo jajca. Med najljubšimi živili otrok se pogosto znajdejo palačinke, pri otrocih v starostni skupini nad štiri leta pa je mogoče že zaznati tudi takšne, ki so jim posebej pri srcu ocvrte jedi iz razširjene ameriške verige s hitro hrano, močno prisotne tudi pri nas. Za kontrast temu je nekaj otrok omenilo tudi živila, ki prihajajo z domačega vrta, npr. zelenjavo, spet drugi so navajali domače mleko in krompir ter druge izdelke, ki jih je mogoče pridelati doma. Le redko so otroci navajali jedi na žlico in bolj tradicionalne slovenske jedi.

Preberite tudi prispevek: Zdravje črevesja otrok: temelj za močan imunski sistem

Vključevanje otrok v pripravo jedi

Zanimivi so podatki o vključevanju otrok v pripravo jedi. Medtem ko so nekateri otroci vključeni v proces priprave hrane, drugi niti najmanj niso. Povečini hrano v domačem gospodinjstvu pripravljajo mame, redkeje očetje, otroci pogosto navajajo tudi babice in dedke.